Forum » Problemi človeštva » Varčevalni ukrepi vlade
Varčevalni ukrepi vlade
Temo vidijo: vsi
celada ::
Včasih, ko so starši še zaupali v ocene učiteljev, so imeli le-ti precej enostaven vzvod za discipliniranje večine. Tud, če se ti je v šoli jebal za ocene, se ti je toliko manj, ko si prišel domov. Kaj se je zgodilo?
lp
In zakaj so zgubili zaupanje v te ocene? Nima samo to veze, da trenutno starši mislijo da so njihovi otroci naj naj naj (pa čeprav priznam da je tega preveč). Pač vidijo v mladih letih kak z ocenami probavajo napravit disciplino čeprav te ocene nimajo nikakršne veze z realnim znanjem dijaka in se jim sladko fučka potem za te "profesorje".
Mr.B ::
Bla bla bla, kako pa je bilo včasih ? Vse mehanizme imajo, pa se jim je j, sedaj pa jamrajo.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
gendale ::
ah ja če niste opazili v novem zakonu z varčevalnimi ukrepi tudi del, ki omogoča izplačevanje invalidnine vojnim veteranom za nazaj
naslednji korak vlade čez kako leto je domobranci=vojni veterani
prekleta NSi
naslednji korak vlade čez kako leto je domobranci=vojni veterani
prekleta NSi
seznam zanč moderatorjev in razlogov da so zanč
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
http://pastebin.com/QiWny5dV
gor je mavrik apple uporabniček (mali možgani in mali penis)
Mr.B ::
gendale , se je ok, imamo tudi verjetno toliko stare partizane (2012-1945 + cca18)let.
France Rejects Genocide Accusations Against Israel in Gaza,
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
To accuse the Jewish state of genocide is to cross a moral threshold
Double_J ::
http://www.rtvslo.si/slovenija/razen-pa...
Se pravi nasprotujejo tudi Stanovniku, ki je podprl zlato pravilo? Zanimivo, se pravi je Stanovnik sedaj na Pahorjevi liniji.
Saj zaradi mene sploh ni kakšne posebne nuje, da je ravno v ustavi. Za začetek bo čisto uredu, če koalicija to zapiše v poseben zakon. Tudi to bo določen signal mednarodnim trgom.
Se pravi nasprotujejo tudi Stanovniku, ki je podprl zlato pravilo? Zanimivo, se pravi je Stanovnik sedaj na Pahorjevi liniji.
Saj zaradi mene sploh ni kakšne posebne nuje, da je ravno v ustavi. Za začetek bo čisto uredu, če koalicija to zapiše v poseben zakon. Tudi to bo določen signal mednarodnim trgom.
Dve šivanki...
Double_J ::
Tako da, če se pred glasovanjem izkaže da ne bo zadostne podpore 60 poslancev, bi jaz zadevo umaknil iz glasovanja, ter dal na glasovanje samo zakon, kjer pa je dovolj 45glasov. To bi naredil na isti parlamentarni seji.
In spet bo nekaj sprejeto, namesto da bi bilo zavrnjeno, kar potiho upa opozicija. Če pa si v prihodnje premislijo, potem pa takrat sledi ustavno glasovanje.
In spet bo nekaj sprejeto, namesto da bi bilo zavrnjeno, kar potiho upa opozicija. Če pa si v prihodnje premislijo, potem pa takrat sledi ustavno glasovanje.
Dve šivanki...
Timurlenk ::
Madrid - Hladen veter je neusmiljeno butal v nova okna opečnate večstanovanjske hiše. Z njenih balkonov namesto rož ali obešenega perila na ulico gledajo napisi s telefonskimi številkami nepremičninskih agencij. Na domofonih ni priimkov, v kabini, kjer bi moral sedeti vratar, ni nikogar. Otroško igrišče sameva, po petnajstih minutah mimo pripelje avtomobil. Edino znamenje življenja je komunalni delavec, ki s hrupno napravo čisti cestne odtoke.
Ciudad Valdeluzu pravijo tudi mesto duhov. Naselje novozgrajenih sosesk sredi kastiljske planote, 15 minut vožnje iz Guadalajare, je spomenik španskemu nepremičninskemu balonu, ki je po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008 dokončno počil. V mestu, kamor je več nepremičninskih podjetij želelo naseliti 30.000 ljudi, jih je še pred letom dni živelo le 600. Danes, šest let po uradnem odprtju mesta, ima Ciudad Valdeluz po najbolj optimističnih ocenah 2500 prebivalcev. Večina zgradb v mestu, ki ga z Madridom povezuje tudi hitra železnica, je praznih. Iz edinega lokala - Cafe Mediteraneo, čeprav je mesto skoraj bliže Atlantiku kot Sredozemskemu morju - odmevajo U2 in njihova Where The Streets Have No Name. Ulice Ciudad Valdeluza imajo imena, a to je tudi vse, v čemer je ambiciozni projekt nepremičninskih vlagateljev, ki je pretežno že v lasti bank, za zdaj podoben pravemu mestu.
Letališča brez letal, ceste brez avtomobilov
"S to oceno se nikakor ne strinjam. Danes je petek in ura je ena popoldne. Če boste prišli čez vikend, boste spremenili svoje mnenje," za točilnim pultom lokala, kjer mu družbo dela lokalni duhovnik, pove Joaquin Ormazabal Fernandez, župan občine Yebes, katere del je tudi Ciudad Valdeluz. "Res je, bili smo mesto duhov, ampak to se zdaj spreminja. Banke so nepremičninarjem zasegle stanovanja. Zdaj jih po močno znižani ceni prodajajo mladim družinam, ki imajo službe na območju med Guadalajaro in Madridom. Maja bomo praznovali obletnico, v mestu že imamo frizerja, veterinarja, zobozdravnika in manjšo knjigarno," pojasni. Skozi okno opazim dve mladi mamici z vozičkoma, v prazno ulico pred lokalom počasi zavije avtošola, ki se ji v Ciudad Valdeluzu ni treba bati trobljenja nestrpnih voznikov. Na vprašanje, zakaj je v mestu - povsem netipično za Španijo - zgolj en gostinski lokal, župan prizna, da sta bila pred časom dva, "a je eden svoja vrata kasneje zaprl".
Ormazabal Fernandez je po naravi optimist: "V nekaj letih bo tu živelo deset tisoč ljudi, boste videli." A čeprav ob robu mesta raste tudi večnamenska športna dvorana, je zlom gradbeništva, ki je pred krizo ustvarilo več kot 20 odstotkov bruto družbenega proizvoda Španije, dokončno pokopal tudi sanje o novem večjem mestu v bližini Guadalajare. "Po prvotnih načrtih bi moral biti Ciudad Valdeluz mesto, sestavljeno iz štirih kvadrantov sosesk, a treh sploh niso začeli graditi," razloži vodja Cafeja Mediteraneo Denis Krijt. Reke stotin milijard evrov domačega in tujega kapitala, ki so Španijo skupaj z denarjem iz skladov EU preplavile sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, so že pred leti presahnile. Večinoma propadli nepremičninarji in gradbinci - za zdaj je ena od častnih izjem imperij Fiorentina Pereza, predsednika Real Madrida (ACS), ki je v prvem trimesečju pridelal kar 207 milijonov evrov dobička - so za sabo pustili "pokopališča slonov".
Južno od Madrida dobesedno sredi ničesar sameva še eno mesto duhov, novo, devet milijard evrov vredno stanovanjsko naselje Sesena, zgrajeno brez ustrezne komunalne infrastrukture. V bližini Murcie so lani uradno odprli letališče Castellón, na katerem leto kasneje še vedno ni letal. Njegova gradnja je stala 150 milijonov evrov. Nedaleč stran samevajo hotelski kompleksi z igrišči za golf in nova, 700 milijonov evrov vredna zasebna avtocesta, ki so jo zgradili zgolj zato, da bi z drugimi mesti povezovala naselje počitniških hiš. To nato nikoli ni bilo zgrajeno. V okolici Almerie na jugu Španije od leta 2006 stoji skoraj dokončan hotel s 747 posteljami, ki je bil zgrajen na črno na zaščitenem območju ob obali, lokalne oblasti pa zdaj nimajo denarja za njegovo rušenje. Hitri vlaki kljub zasoljenim cenam vozovnic še zdaleč ne pokrivajo stroškov.
Če je Grčijo v težave spravilo poldrugo desetletje čezmernega trošenja, s katerim so politične elite v državi ohranjale socialni mir, Italijo težko obvladljive javne finance, Portugalsko pa desetletje padanja konkurenčnosti, so za tegobe Španije, četrtega največjega gospodarstva območja evra, najodgovornejši baloni. Te so ob pomoči nizkih obrestnih mer, ki jih je Evropska centralna banka (ECB) krojila po meri Nemčije, napihovali gradbinci, politiki in bankirji.
"Do krize v Španiji ni prišlo zaradi fiskalne nediscipline in javnih financ. Ravno nasprotno, še pred krizo smo imeli proračunski presežek. Daleč najpomembnejši vzrok je pok nepremičninskega balona, katerega posledica je ogromen dolg zasebnikov in bank. Pred sedmimi leti smo v Španiji na letni ravni zgradili kar dve tretjini vseh novih hiš v EU," v pisarni kampusa Univerze Carlos III. v južnem Madridu razloži profesor ekonomije Salvador Ortigueira.
Španija je bila dolgo časa zgled za države "nove Evrope". Po vstopu v EU leta 1986 je beležila skoraj dve desetletji neprekinjene gospodarske rasti, idilo "španskega modela" pa so občasno kalila le opozorila o naraščajočem zunanjetrgovinskem primanjkljaju. Danes država tone v spiralo dolžniške, bančne, gospodarske in socialne krize, iz katere brez preložitve strogih rokov za uresničitev napovedanih varčevalnih ukrepov nima izhoda. Kaj je torej šlo narobe? "V nekem obdobju smo mislili, da smo bogatejši od Nemcev," odgovori Ortigueira.
"Za nazaj je lahko biti pameten," ga kasneje dopolni Ignacio Condo-Ruiz, namestnik direktorja ekonomskega think-tanka Fedea. "Jasno je, da bi morali zrak iz balona spustiti veliko prej. Na leto smo zgradili osemsto tisoč hiš. Vsi so bili srečni: banke, ljudje, investitorji, država in tuji financerji. Prihodke, ki smo jih takrat ustvarjali, bi morali nalagati v sklad in jih prihraniti za slabe čase. Banke bi morali siliti v večje rezervacije in poskrbeti, da mladi ne bi zapuščali šole v želji po lahkem zaslužku v gradbeništvu."
Ključ do razumevanja zgodbe o španskem ekonomskem razcvetu in kasnejšem zlomu, ki je državi prinesel šest milijonov brezposelnih in vedno dražje zadolževanje na finančnih trgih, so manjše banke in hranilnice, cajas ali caixas. Te so bile v lasti regij ali mest, na veliko pa so financirale gradbene projekte, daleč najpogosteje na turističnih območjih na jugu in vzhodu Pirenejskega polotoka. Sprva lokalne banke so kmalu prestopile meje regij in izposojeni denar začele z lopato metati v tvegane projekte tisoče kilometrov daleč od svojega sedeža, pri katerih druge banke niso želele sodelovati.
Danes so prav toksične naložbe v bilancah cajas, ki se zdaj pod patronatom države združujejo v večje banke in privatizirajo, največji razlog za krč v španskem bančnem sistemu. Eno od večjih, Bankio, je pred dnevi z odkupom obveznic rešila španska država. O tem, kakšne razsežnosti bi imelo finančno sesutje Španije za območje evra, pove veliko tudi podatek, da ima samo Bankia, sicer četrta največja španska banka, za okoli 32 milijard evrov slabih naložb, kar je enako vsoti proračunskih prihodkov Slovenije v skoraj štirih letih.
Obstaja le ena beseda za to: mafija
"Ja, cajas so specifična zgodba. Njihov prvotni namen je bil dober, spodbujale naj bi lokalno gospodarstvo in imele pomembno vlogo v skupnosti," mi v Ciudad Valdeluzu razloži Ormazabal Fernandez. Pred leti je bil tudi sam zaposlen v eni od teh bank. "Potem so se vzvodov upravljanja polastili politiki in vse je šlo k vragu," odkima z glavo in palec usmeri navzdol. Da je Španijo uničila korupcija, je prepričan tudi Pedro Rodriguez, 33-letni programski inženir iz Murcie, ki je državo zapustil pred tremi meseci, ker je našel bolje plačano delo v multinacionalki v Nemčiji. "Kadar imate na voljo veliko denarja, nad katerim ni nobenega nadzora, je logična posledica korupcija, ki se je razširila na vse ravni odločanja. Veliko primerov je, ko so mestni veljaki skušali zaslužiti na račun nepremičninskega balona. Prijatelji ali sorodniki župana so kupili zemljišče in ga potem, ko mu je lokalna skupnost spremenila namembnost, prodali gradbincem. Ti so pogosto tudi neposredno plačali za to, da je zemljišče postalo zazidljivo. Denar, ki bi moral končati v blagajnah lokalnih oblasti, je izginjal."
Še več o tem, da korupcija dejansko ni bila postranska škoda gradbenega balona, ampak je morda celo največ pripomogla k njegovemu napihovanju, ve Juan, nekdanji lastnik manjšega gradbenega podjetja, ki danes dela kot receptor v enem od madridskih hotelov. "Moje podjetje je propadlo zaradi odstotkov, ki jih je moralo plačevati posrednikom. Če si želel sodelovati pri večjem projektu, si moral iti do posrednika. Ta je določil odstotke, ki si jih moral plačati za dovoljenja, in podizvajalce, ki si jih moral najeti. Na koncu si moral k projektu prišteti že toliko odstotkov, da se ti ni več splačalo delati," zatrdi Juan.
Španija je v zadnjih sedmih letih na lestvici Transparency International padla za devet mest. Danes je na 31. mestu, v državi pa je odprtih več kot tisoč preiskav zaradi suma koruptivnih dejanj. Najodmevnejše segajo v sam vrh države, v vrhove političnih strank in celo do kraljeve družine. Od decembra je tako zaradi domnevnega prelivanja javnega denarja na zasebne račune v preiskavi zet španskega kralja Inaki Urdangarin, sicer nekdanji rokometaš Barcelone, na sodišču pa teče proces proti nekdanjemu predsedniku Balearov.
Juan danes za 66 tedenskih ur nočnega dela mesečno dobi 1200 evrov, kar je še vedno več od povprečne plače. Prostega dne si zaradi strahu pred izgubo dela, ki "bi ga za pol manj denarja opravljal kak priseljenec", ne upa vzeti. "Ste gledali Botra? Potem veste, da obstaja le ena primerna beseda za to: mafija."
Poznam mlade, ki v supermarketih kradejo hrano
Madrid, sobota zvečer. Zrak na Calle del Arenal, domnevno najstarejši ulici v Madridu, ki osrednji trg Puerta del Sol povezuje s kraljevo palačo, je napolnil vonj marihuane. Več sto najstnikov, študentov in sem ter tja tudi kakšen ostarel hipi vzklika pozive k njeni legalizaciji. Policisti, ki so nekaj dni prej navijače Reala ob proslavi naslova na trgu Cibeles tudi s pendreki nestrpno odganjali od zgradbe centralne banke, so v pripravljenosti. Marice so na Puerta del Sol tako ali tako že od lanskega 15. maja, ko je gibanje 15-M, znano tudi kot Indignados, organiziralo prvi množični protest proti političnim elitam. A bojazen, da bi se shod za legalizacijo marihuane sprevrgel v začetek krize, je za zdaj odveč.
"Dovolj imamo tega, da te lahko kajenje trave na ulici stane 300 evrov!" mi skupina šestnajstletnikov razloži, kaj jih je prignalo na ulice. Zakaj mladi ob pomanjkanju služb in naraščajočem občutku brezperspektivnosti protestirajo za legalizacijo marihuane? Eden od njih, Jorge Sevirgnano, ponudi odgovor, ki je hkrati logičen in ciničen: "Z odpravo prepovedi kajenja in prodajanja marihuane bi bilo konec tudi krize. Država bi lahko pobirala davke, prav tako bi bilo manj črne ekonomije."
Nekaj ur zatem mi Javier Rodriguez, dolgolasi informatik v srednjih dvajsetih, pred poslopjem nekdanje tobačne tovarne, v kateri danes domuje neodvisna kulturna skupnost La Tabacalera, s pločevinko heinekena, ki jo je pravkar za en evro kupil od priseljenca iz Afrike, v roki pojasni, da "v Španiji še nikoli ni bilo tako težko". "Ljudje nimajo denarja. Veliko družin je izgubilo svoje domove, ker niso zmogle odplačevati hipotek, zato so se začasno preselile k sorodnikom. Poznam kar nekaj mladih, ki v supermarketih kradejo hrano." Imajo mladi v Španiji sploh prihodnost? "Trenutno ne. Dobivajo priložnostna dela za kakšen teden. Moja brata sta se preselila v Nemčijo in Anglijo, prijatelj pa v Francijo. V letu ali najkasneje dveh jih bo šlo ven še več," odgovori Javier. "Vsega imamo dovolj," pove Sebastian, član ulične zasedbe Swingdigentes. "Krizo je zakrivil pohlep bankirjev, ki so ob podpori politike v Španiji ustvarili ves ta drek, ki ga moramo zdaj jesti. Le mi trpimo posledice."
Čeprav polne mize v tapas barih in gneča na ulicah s trgovinami morda ne dajejo tega vtisa, je kriza že začela spreminjati samo naravo španske družbe in njene navade. "Ljudje gredo še vedno ven, a namesto treh spijejo le eno pivo," ugotavlja Juan. Dvaindvajset odstotkov gospodinjstev, dobra dva odstotka več kot leta 2009, živi pod mejo revščine, tej pa je vse bliže še vsaj 11 milijonov ljudi. V Španiji je na ulicah že 30.000 brezdomcev. Zanimiv statistični podatek je povezan s krompirjem: Španci so ga februarja letos pojedli za približno sedem odstotkov več kot v istem mesecu lani, a zanj skupaj plačali skoraj 20 odstotkov manj. Prodaja avtomobilov na letni ravni je padla za več kot petino. Najdražji sedeži (od 50 evrov naprej) na tribunah stadiona Vicente Calderón, kjer domuje nogometni klub Atletico, so tudi na najpomembnejši tekmi sezone, ki odloča o uvrstitvi v ligo prvakov, precej prazni. Lastniki hiš na Costi del Sol te po znižanih cenah prodajajo Britancem.
Smo drugačni od Grkov. Oni so bolj - mediteranski.
Dodatna težava je, da gradbeni "boom" ni povzročil zgolj finančne, ampak tudi "kulturno" revolucijo. Na vrhuncu je španski gradbeni sektor zaposloval več kot 20 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva, v državo pa je privabil še več milijonov priseljencev iz Južne Amerike in Afrike. "Mladi diplomanti so bili lahko veseli, če so na mesec zaslužili tisoč evrov. Zidar pa je v tistih časih lahko dobil tudi do 3000 evrov. Medtem ko so plače med letoma 2000 in 2008 bolj ali manj ostajale enake, so v gradbeništvu strmo rasle skupaj s cenami nepremičnin. To je ustvarilo iluzijo lahkega zaslužka, zato so mladi zapuščali srednje šole in fakultete," pojasni Pedro Rodriguez. Posledica: brez dela je danes že več kot polovica mladih do 25 let. "Pomagati jim je treba takoj, drugače bomo izgubili celotno generacijo. A tega ni mogoče storiti z rezi na področju izobraževanja. Fiskalne cilje lahko dosežemo, če za sedem odstotkov porežemo plače, pokojnine in nadomestila za brezposelnost, a družbeni stroški bodo previsoki. Mlade je treba poslati nazaj v šole," opozarja Ignacio Conde-Ruiz. "Kot otrok se spomnim krize s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, a še zdaleč ni bilo tako hudo kot danes," je pred zavodom za zaposlovanje v madridskem predmestju Getafe iskren 37-letni Fran, oče dveh otrok, ki neuspešno išče službo že leto dni, v tem času pa je izgubil tudi nadomestilo za brezposelnost.
Precej manj so si v Madridu enotni glede vprašanja, zakaj so se v Španiji za zdaj izognili večjim socialnim nemirom. Zakaj ne gredo na ulice tako kot Grki? "Ker smo drugačni. Njihov značaj je bolj - mediteranski," oceni Sebastian. "Ljudje so jezni na politike, a v resnici ne bodo storili nič, ker imajo občutek, da je to pač še ena od kriz. Poleg tega mnogi delajo na črno," zatrdi Pedro Rodriguez. "Zagotovo bo tudi to prišlo na vrsto v prihodnjih mesecih, če ne bo nič drugače," mi med množico protestnikov za legalizacijo marihuane napove fotografinja Vanessa.
Še najbolj logična je razlaga Ignacia Conde-Ruiza: "Kriza je za zdaj najbolj prizadela zaposlene na začasnih pogodbah, mlade, ki tako ali tako živijo pri starših, in priseljence. Če se bo nadaljevala in v drugem valu prizadela tudi očete družin, ki preživljajo mlade, bodo ljudje zagotovo šli na ulice." Jezo ljudi bi lahko še podžgal nov zakon, ki bo na novo opredelil zavarovanja s hipotekami. Če bo banka zasegla hišo, katere vrednost je po zlomu trga krepko padla, bi ji moral dolžnik po omenjenem zakonu doplačati tudi preostalo razliko do vrednosti posojila in nekdanje vrednosti hiše.
Španija je kot nekoč Jugoslavija
Če je položaj Španije na njeno srečo za zdaj (še) neprimerljiv z grškim tudi zaradi stabilnejše vlade, nekajkrat nižjega javnega dolga, manjšega javnega sektorja in velikosti, ki članicam območja evra tako rekoč onemogoča špekulacije pri reševanju, so potencialne "mine" v Španiji morda še nevarnejše od tistih v Grčiji. Ne le zaradi jeze nad priseljenci, pripravljenimi delati za drobiž in na črno, ki jo je mogoče zaznati v pogovorih z ljudmi. Kriza bi namreč lahko poglobila napetosti med Madridom in nekaterimi regijami. Teh je v Španiji sedemnajst, pri čemer so nekatere od njih (Valencia, Murcia), potem ko so jim presahnili prilivi od davkov na nepremičnine, komunalnih prispevkov in plačil za gradbena dovoljenja, dejansko že plačilno nesposobne. Skupaj so nabrale že za 140 milijard evrov dolgov, samo v zadnjih šestih letih 80 milijard.
A vsakršna razprava o njihovi finančni sanaciji z večjo vlogo centrale v Madridu je politično občutljiva. Kot meni Conde-Ruiz, "se bo na koncu treba odločiti, ali bodo regije še bolj neodvisne ali pa bomo imeli bolj centralizirano vlado. Zdaj smo nekje vmes. Regije lahko denar za šole, zdravstvo, kulturo in razvoj porabljajo same, nimajo pa odgovornosti pri pobiranju prihodkov. Rešitev, vsaj v primeru Katalonije, je v regijah, ki bodo še bolj fiskalno neodvisne, a toliko bolj odgovorne." Ormazabal Fernandez poudari, da so se "regionalne vlade izkazale kot slabi gospodarji". Je njihove pristojnosti kljub temu, da so poplačila nekaterih njihovih dolgov že padla na pleča Madrida, sploh mogoče omejiti brez napetosti? "Ne. To bodo videli kot napad na skupnost, na ponos in na nacionalnost. Vsa administracija, ki jo imamo, je prevelika za to državo," odločno odgovori.
"Vi, ki prihajate iz Slovenije, boste razumeli, če vam povem, da je Španija kot nekoč Jugoslavija." V hladnem vetru praznega Ciudad Valdeluza so njegove besede zvenele zlovešče.
Ciudad Valdeluzu pravijo tudi mesto duhov. Naselje novozgrajenih sosesk sredi kastiljske planote, 15 minut vožnje iz Guadalajare, je spomenik španskemu nepremičninskemu balonu, ki je po izbruhu svetovne finančne krize leta 2008 dokončno počil. V mestu, kamor je več nepremičninskih podjetij želelo naseliti 30.000 ljudi, jih je še pred letom dni živelo le 600. Danes, šest let po uradnem odprtju mesta, ima Ciudad Valdeluz po najbolj optimističnih ocenah 2500 prebivalcev. Večina zgradb v mestu, ki ga z Madridom povezuje tudi hitra železnica, je praznih. Iz edinega lokala - Cafe Mediteraneo, čeprav je mesto skoraj bliže Atlantiku kot Sredozemskemu morju - odmevajo U2 in njihova Where The Streets Have No Name. Ulice Ciudad Valdeluza imajo imena, a to je tudi vse, v čemer je ambiciozni projekt nepremičninskih vlagateljev, ki je pretežno že v lasti bank, za zdaj podoben pravemu mestu.
Letališča brez letal, ceste brez avtomobilov
"S to oceno se nikakor ne strinjam. Danes je petek in ura je ena popoldne. Če boste prišli čez vikend, boste spremenili svoje mnenje," za točilnim pultom lokala, kjer mu družbo dela lokalni duhovnik, pove Joaquin Ormazabal Fernandez, župan občine Yebes, katere del je tudi Ciudad Valdeluz. "Res je, bili smo mesto duhov, ampak to se zdaj spreminja. Banke so nepremičninarjem zasegle stanovanja. Zdaj jih po močno znižani ceni prodajajo mladim družinam, ki imajo službe na območju med Guadalajaro in Madridom. Maja bomo praznovali obletnico, v mestu že imamo frizerja, veterinarja, zobozdravnika in manjšo knjigarno," pojasni. Skozi okno opazim dve mladi mamici z vozičkoma, v prazno ulico pred lokalom počasi zavije avtošola, ki se ji v Ciudad Valdeluzu ni treba bati trobljenja nestrpnih voznikov. Na vprašanje, zakaj je v mestu - povsem netipično za Španijo - zgolj en gostinski lokal, župan prizna, da sta bila pred časom dva, "a je eden svoja vrata kasneje zaprl".
Ormazabal Fernandez je po naravi optimist: "V nekaj letih bo tu živelo deset tisoč ljudi, boste videli." A čeprav ob robu mesta raste tudi večnamenska športna dvorana, je zlom gradbeništva, ki je pred krizo ustvarilo več kot 20 odstotkov bruto družbenega proizvoda Španije, dokončno pokopal tudi sanje o novem večjem mestu v bližini Guadalajare. "Po prvotnih načrtih bi moral biti Ciudad Valdeluz mesto, sestavljeno iz štirih kvadrantov sosesk, a treh sploh niso začeli graditi," razloži vodja Cafeja Mediteraneo Denis Krijt. Reke stotin milijard evrov domačega in tujega kapitala, ki so Španijo skupaj z denarjem iz skladov EU preplavile sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, so že pred leti presahnile. Večinoma propadli nepremičninarji in gradbinci - za zdaj je ena od častnih izjem imperij Fiorentina Pereza, predsednika Real Madrida (ACS), ki je v prvem trimesečju pridelal kar 207 milijonov evrov dobička - so za sabo pustili "pokopališča slonov".
Južno od Madrida dobesedno sredi ničesar sameva še eno mesto duhov, novo, devet milijard evrov vredno stanovanjsko naselje Sesena, zgrajeno brez ustrezne komunalne infrastrukture. V bližini Murcie so lani uradno odprli letališče Castellón, na katerem leto kasneje še vedno ni letal. Njegova gradnja je stala 150 milijonov evrov. Nedaleč stran samevajo hotelski kompleksi z igrišči za golf in nova, 700 milijonov evrov vredna zasebna avtocesta, ki so jo zgradili zgolj zato, da bi z drugimi mesti povezovala naselje počitniških hiš. To nato nikoli ni bilo zgrajeno. V okolici Almerie na jugu Španije od leta 2006 stoji skoraj dokončan hotel s 747 posteljami, ki je bil zgrajen na črno na zaščitenem območju ob obali, lokalne oblasti pa zdaj nimajo denarja za njegovo rušenje. Hitri vlaki kljub zasoljenim cenam vozovnic še zdaleč ne pokrivajo stroškov.
Če je Grčijo v težave spravilo poldrugo desetletje čezmernega trošenja, s katerim so politične elite v državi ohranjale socialni mir, Italijo težko obvladljive javne finance, Portugalsko pa desetletje padanja konkurenčnosti, so za tegobe Španije, četrtega največjega gospodarstva območja evra, najodgovornejši baloni. Te so ob pomoči nizkih obrestnih mer, ki jih je Evropska centralna banka (ECB) krojila po meri Nemčije, napihovali gradbinci, politiki in bankirji.
"Do krize v Španiji ni prišlo zaradi fiskalne nediscipline in javnih financ. Ravno nasprotno, še pred krizo smo imeli proračunski presežek. Daleč najpomembnejši vzrok je pok nepremičninskega balona, katerega posledica je ogromen dolg zasebnikov in bank. Pred sedmimi leti smo v Španiji na letni ravni zgradili kar dve tretjini vseh novih hiš v EU," v pisarni kampusa Univerze Carlos III. v južnem Madridu razloži profesor ekonomije Salvador Ortigueira.
Španija je bila dolgo časa zgled za države "nove Evrope". Po vstopu v EU leta 1986 je beležila skoraj dve desetletji neprekinjene gospodarske rasti, idilo "španskega modela" pa so občasno kalila le opozorila o naraščajočem zunanjetrgovinskem primanjkljaju. Danes država tone v spiralo dolžniške, bančne, gospodarske in socialne krize, iz katere brez preložitve strogih rokov za uresničitev napovedanih varčevalnih ukrepov nima izhoda. Kaj je torej šlo narobe? "V nekem obdobju smo mislili, da smo bogatejši od Nemcev," odgovori Ortigueira.
"Za nazaj je lahko biti pameten," ga kasneje dopolni Ignacio Condo-Ruiz, namestnik direktorja ekonomskega think-tanka Fedea. "Jasno je, da bi morali zrak iz balona spustiti veliko prej. Na leto smo zgradili osemsto tisoč hiš. Vsi so bili srečni: banke, ljudje, investitorji, država in tuji financerji. Prihodke, ki smo jih takrat ustvarjali, bi morali nalagati v sklad in jih prihraniti za slabe čase. Banke bi morali siliti v večje rezervacije in poskrbeti, da mladi ne bi zapuščali šole v želji po lahkem zaslužku v gradbeništvu."
Ključ do razumevanja zgodbe o španskem ekonomskem razcvetu in kasnejšem zlomu, ki je državi prinesel šest milijonov brezposelnih in vedno dražje zadolževanje na finančnih trgih, so manjše banke in hranilnice, cajas ali caixas. Te so bile v lasti regij ali mest, na veliko pa so financirale gradbene projekte, daleč najpogosteje na turističnih območjih na jugu in vzhodu Pirenejskega polotoka. Sprva lokalne banke so kmalu prestopile meje regij in izposojeni denar začele z lopato metati v tvegane projekte tisoče kilometrov daleč od svojega sedeža, pri katerih druge banke niso želele sodelovati.
Danes so prav toksične naložbe v bilancah cajas, ki se zdaj pod patronatom države združujejo v večje banke in privatizirajo, največji razlog za krč v španskem bančnem sistemu. Eno od večjih, Bankio, je pred dnevi z odkupom obveznic rešila španska država. O tem, kakšne razsežnosti bi imelo finančno sesutje Španije za območje evra, pove veliko tudi podatek, da ima samo Bankia, sicer četrta največja španska banka, za okoli 32 milijard evrov slabih naložb, kar je enako vsoti proračunskih prihodkov Slovenije v skoraj štirih letih.
Obstaja le ena beseda za to: mafija
"Ja, cajas so specifična zgodba. Njihov prvotni namen je bil dober, spodbujale naj bi lokalno gospodarstvo in imele pomembno vlogo v skupnosti," mi v Ciudad Valdeluzu razloži Ormazabal Fernandez. Pred leti je bil tudi sam zaposlen v eni od teh bank. "Potem so se vzvodov upravljanja polastili politiki in vse je šlo k vragu," odkima z glavo in palec usmeri navzdol. Da je Španijo uničila korupcija, je prepričan tudi Pedro Rodriguez, 33-letni programski inženir iz Murcie, ki je državo zapustil pred tremi meseci, ker je našel bolje plačano delo v multinacionalki v Nemčiji. "Kadar imate na voljo veliko denarja, nad katerim ni nobenega nadzora, je logična posledica korupcija, ki se je razširila na vse ravni odločanja. Veliko primerov je, ko so mestni veljaki skušali zaslužiti na račun nepremičninskega balona. Prijatelji ali sorodniki župana so kupili zemljišče in ga potem, ko mu je lokalna skupnost spremenila namembnost, prodali gradbincem. Ti so pogosto tudi neposredno plačali za to, da je zemljišče postalo zazidljivo. Denar, ki bi moral končati v blagajnah lokalnih oblasti, je izginjal."
Še več o tem, da korupcija dejansko ni bila postranska škoda gradbenega balona, ampak je morda celo največ pripomogla k njegovemu napihovanju, ve Juan, nekdanji lastnik manjšega gradbenega podjetja, ki danes dela kot receptor v enem od madridskih hotelov. "Moje podjetje je propadlo zaradi odstotkov, ki jih je moralo plačevati posrednikom. Če si želel sodelovati pri večjem projektu, si moral iti do posrednika. Ta je določil odstotke, ki si jih moral plačati za dovoljenja, in podizvajalce, ki si jih moral najeti. Na koncu si moral k projektu prišteti že toliko odstotkov, da se ti ni več splačalo delati," zatrdi Juan.
Španija je v zadnjih sedmih letih na lestvici Transparency International padla za devet mest. Danes je na 31. mestu, v državi pa je odprtih več kot tisoč preiskav zaradi suma koruptivnih dejanj. Najodmevnejše segajo v sam vrh države, v vrhove političnih strank in celo do kraljeve družine. Od decembra je tako zaradi domnevnega prelivanja javnega denarja na zasebne račune v preiskavi zet španskega kralja Inaki Urdangarin, sicer nekdanji rokometaš Barcelone, na sodišču pa teče proces proti nekdanjemu predsedniku Balearov.
Juan danes za 66 tedenskih ur nočnega dela mesečno dobi 1200 evrov, kar je še vedno več od povprečne plače. Prostega dne si zaradi strahu pred izgubo dela, ki "bi ga za pol manj denarja opravljal kak priseljenec", ne upa vzeti. "Ste gledali Botra? Potem veste, da obstaja le ena primerna beseda za to: mafija."
Poznam mlade, ki v supermarketih kradejo hrano
Madrid, sobota zvečer. Zrak na Calle del Arenal, domnevno najstarejši ulici v Madridu, ki osrednji trg Puerta del Sol povezuje s kraljevo palačo, je napolnil vonj marihuane. Več sto najstnikov, študentov in sem ter tja tudi kakšen ostarel hipi vzklika pozive k njeni legalizaciji. Policisti, ki so nekaj dni prej navijače Reala ob proslavi naslova na trgu Cibeles tudi s pendreki nestrpno odganjali od zgradbe centralne banke, so v pripravljenosti. Marice so na Puerta del Sol tako ali tako že od lanskega 15. maja, ko je gibanje 15-M, znano tudi kot Indignados, organiziralo prvi množični protest proti političnim elitam. A bojazen, da bi se shod za legalizacijo marihuane sprevrgel v začetek krize, je za zdaj odveč.
"Dovolj imamo tega, da te lahko kajenje trave na ulici stane 300 evrov!" mi skupina šestnajstletnikov razloži, kaj jih je prignalo na ulice. Zakaj mladi ob pomanjkanju služb in naraščajočem občutku brezperspektivnosti protestirajo za legalizacijo marihuane? Eden od njih, Jorge Sevirgnano, ponudi odgovor, ki je hkrati logičen in ciničen: "Z odpravo prepovedi kajenja in prodajanja marihuane bi bilo konec tudi krize. Država bi lahko pobirala davke, prav tako bi bilo manj črne ekonomije."
Nekaj ur zatem mi Javier Rodriguez, dolgolasi informatik v srednjih dvajsetih, pred poslopjem nekdanje tobačne tovarne, v kateri danes domuje neodvisna kulturna skupnost La Tabacalera, s pločevinko heinekena, ki jo je pravkar za en evro kupil od priseljenca iz Afrike, v roki pojasni, da "v Španiji še nikoli ni bilo tako težko". "Ljudje nimajo denarja. Veliko družin je izgubilo svoje domove, ker niso zmogle odplačevati hipotek, zato so se začasno preselile k sorodnikom. Poznam kar nekaj mladih, ki v supermarketih kradejo hrano." Imajo mladi v Španiji sploh prihodnost? "Trenutno ne. Dobivajo priložnostna dela za kakšen teden. Moja brata sta se preselila v Nemčijo in Anglijo, prijatelj pa v Francijo. V letu ali najkasneje dveh jih bo šlo ven še več," odgovori Javier. "Vsega imamo dovolj," pove Sebastian, član ulične zasedbe Swingdigentes. "Krizo je zakrivil pohlep bankirjev, ki so ob podpori politike v Španiji ustvarili ves ta drek, ki ga moramo zdaj jesti. Le mi trpimo posledice."
Čeprav polne mize v tapas barih in gneča na ulicah s trgovinami morda ne dajejo tega vtisa, je kriza že začela spreminjati samo naravo španske družbe in njene navade. "Ljudje gredo še vedno ven, a namesto treh spijejo le eno pivo," ugotavlja Juan. Dvaindvajset odstotkov gospodinjstev, dobra dva odstotka več kot leta 2009, živi pod mejo revščine, tej pa je vse bliže še vsaj 11 milijonov ljudi. V Španiji je na ulicah že 30.000 brezdomcev. Zanimiv statistični podatek je povezan s krompirjem: Španci so ga februarja letos pojedli za približno sedem odstotkov več kot v istem mesecu lani, a zanj skupaj plačali skoraj 20 odstotkov manj. Prodaja avtomobilov na letni ravni je padla za več kot petino. Najdražji sedeži (od 50 evrov naprej) na tribunah stadiona Vicente Calderón, kjer domuje nogometni klub Atletico, so tudi na najpomembnejši tekmi sezone, ki odloča o uvrstitvi v ligo prvakov, precej prazni. Lastniki hiš na Costi del Sol te po znižanih cenah prodajajo Britancem.
Smo drugačni od Grkov. Oni so bolj - mediteranski.
Dodatna težava je, da gradbeni "boom" ni povzročil zgolj finančne, ampak tudi "kulturno" revolucijo. Na vrhuncu je španski gradbeni sektor zaposloval več kot 20 odstotkov delovno aktivnega prebivalstva, v državo pa je privabil še več milijonov priseljencev iz Južne Amerike in Afrike. "Mladi diplomanti so bili lahko veseli, če so na mesec zaslužili tisoč evrov. Zidar pa je v tistih časih lahko dobil tudi do 3000 evrov. Medtem ko so plače med letoma 2000 in 2008 bolj ali manj ostajale enake, so v gradbeništvu strmo rasle skupaj s cenami nepremičnin. To je ustvarilo iluzijo lahkega zaslužka, zato so mladi zapuščali srednje šole in fakultete," pojasni Pedro Rodriguez. Posledica: brez dela je danes že več kot polovica mladih do 25 let. "Pomagati jim je treba takoj, drugače bomo izgubili celotno generacijo. A tega ni mogoče storiti z rezi na področju izobraževanja. Fiskalne cilje lahko dosežemo, če za sedem odstotkov porežemo plače, pokojnine in nadomestila za brezposelnost, a družbeni stroški bodo previsoki. Mlade je treba poslati nazaj v šole," opozarja Ignacio Conde-Ruiz. "Kot otrok se spomnim krize s konca sedemdesetih let prejšnjega stoletja, a še zdaleč ni bilo tako hudo kot danes," je pred zavodom za zaposlovanje v madridskem predmestju Getafe iskren 37-letni Fran, oče dveh otrok, ki neuspešno išče službo že leto dni, v tem času pa je izgubil tudi nadomestilo za brezposelnost.
Precej manj so si v Madridu enotni glede vprašanja, zakaj so se v Španiji za zdaj izognili večjim socialnim nemirom. Zakaj ne gredo na ulice tako kot Grki? "Ker smo drugačni. Njihov značaj je bolj - mediteranski," oceni Sebastian. "Ljudje so jezni na politike, a v resnici ne bodo storili nič, ker imajo občutek, da je to pač še ena od kriz. Poleg tega mnogi delajo na črno," zatrdi Pedro Rodriguez. "Zagotovo bo tudi to prišlo na vrsto v prihodnjih mesecih, če ne bo nič drugače," mi med množico protestnikov za legalizacijo marihuane napove fotografinja Vanessa.
Še najbolj logična je razlaga Ignacia Conde-Ruiza: "Kriza je za zdaj najbolj prizadela zaposlene na začasnih pogodbah, mlade, ki tako ali tako živijo pri starših, in priseljence. Če se bo nadaljevala in v drugem valu prizadela tudi očete družin, ki preživljajo mlade, bodo ljudje zagotovo šli na ulice." Jezo ljudi bi lahko še podžgal nov zakon, ki bo na novo opredelil zavarovanja s hipotekami. Če bo banka zasegla hišo, katere vrednost je po zlomu trga krepko padla, bi ji moral dolžnik po omenjenem zakonu doplačati tudi preostalo razliko do vrednosti posojila in nekdanje vrednosti hiše.
Španija je kot nekoč Jugoslavija
Če je položaj Španije na njeno srečo za zdaj (še) neprimerljiv z grškim tudi zaradi stabilnejše vlade, nekajkrat nižjega javnega dolga, manjšega javnega sektorja in velikosti, ki članicam območja evra tako rekoč onemogoča špekulacije pri reševanju, so potencialne "mine" v Španiji morda še nevarnejše od tistih v Grčiji. Ne le zaradi jeze nad priseljenci, pripravljenimi delati za drobiž in na črno, ki jo je mogoče zaznati v pogovorih z ljudmi. Kriza bi namreč lahko poglobila napetosti med Madridom in nekaterimi regijami. Teh je v Španiji sedemnajst, pri čemer so nekatere od njih (Valencia, Murcia), potem ko so jim presahnili prilivi od davkov na nepremičnine, komunalnih prispevkov in plačil za gradbena dovoljenja, dejansko že plačilno nesposobne. Skupaj so nabrale že za 140 milijard evrov dolgov, samo v zadnjih šestih letih 80 milijard.
A vsakršna razprava o njihovi finančni sanaciji z večjo vlogo centrale v Madridu je politično občutljiva. Kot meni Conde-Ruiz, "se bo na koncu treba odločiti, ali bodo regije še bolj neodvisne ali pa bomo imeli bolj centralizirano vlado. Zdaj smo nekje vmes. Regije lahko denar za šole, zdravstvo, kulturo in razvoj porabljajo same, nimajo pa odgovornosti pri pobiranju prihodkov. Rešitev, vsaj v primeru Katalonije, je v regijah, ki bodo še bolj fiskalno neodvisne, a toliko bolj odgovorne." Ormazabal Fernandez poudari, da so se "regionalne vlade izkazale kot slabi gospodarji". Je njihove pristojnosti kljub temu, da so poplačila nekaterih njihovih dolgov že padla na pleča Madrida, sploh mogoče omejiti brez napetosti? "Ne. To bodo videli kot napad na skupnost, na ponos in na nacionalnost. Vsa administracija, ki jo imamo, je prevelika za to državo," odločno odgovori.
"Vi, ki prihajate iz Slovenije, boste razumeli, če vam povem, da je Španija kot nekoč Jugoslavija." V hladnem vetru praznega Ciudad Valdeluza so njegove besede zvenele zlovešče.
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.
monster-x ::
O čem govorimo? Ti govoriš o tem, da rabimo pravno državo. To se sicer stinjam. Hočem pa pokazati, da obstajajo povsem uspešne pravne in socialne države in da to dvoje ni nujno vezano na edini in uspešen capitalism. Torej državo, ki je praktično ni nikjer, obstajajo samo verzije fašizma (nesocialne precej trde z minimalno socialo) ali oaze, kjer se denar valja celo beračem.
Nasprotno. Capitalism ....čisti kaže, da v kolikor rezultira v velike socialne razlike, sploh ni stabilen in rad prehaja v druge variante, ki sem jih naštel. Socialna država (tudi USA, čeprav napol skrito, Japonska, in ves razviti zahod), fašizem (Rusija, Kitajksa, Singapur) no le komunizem in nacizem je pa zaenkrat skoraj povsod tabu.
Ojej, če država ni "socialna", je pa fašistična?
Seveda obstajajo različne verzije "pravne" države. Ampak mi ne govorimo o nobeni od teh, ki jih ti omenjaš.
Država ne bi smela biti socialna. Lahko bi se pogovarjali o državi blaginje. To bi pomenilo, da ima vsak možnost da dela, ustvarja kakor hoče dokler za to plača in upošteva neka "normalna", človeška pravila.
Govoriš o nekih trdih državah itd. Ali ni ravno to trdo, da se ne smeš odločiti, kot želiš sam, ampak ti država prisilno vzame in ti ponuja neke zanič storitve?
Zakaj delavec ne sme delati za manj kot minimalno plačo, čeprav je pripravljen delati za manj? Zakaj ga država z visokimi davki dela nekonkurenčnega in mu jemlje delo. Gospodarstvo ni zato, da se ga izmolze kolikor je to mogoče (pa še pri tem je država zanič, ker če bi bili dobri, bi imeli nizke davke, preko katerih bi se nabralo v končni fazi veliko več, pa še sociala bi manj stala, ker bi ljudje delali), ampak je zato da proizvaja dobrine in storitve (pri tem pa posledično zaposluje ljudi). Ah ja, ta sociala ... trenutno stanje je trdo, ne pa tisto.
Socialne razlike so kul. S tem, ko jih hočeš uničiti na način, da bogatim jemlješ, uničuješ tudi industrijo, ki se ukvarja s proizvodnjo luksuznih dobrin.
Ni res! Takih je hudičevo malo in spadajo predvsem v domeno nekakšnih polkriminalcev. Večina se trudi, pa če imaš socialno državo na nivoju skandinavije. Tudi tam tekma za delovno mesto ni nič manjša kot v USA. Pa bi po tvoji doktrini morala biti nična! Podobno v Švici, kjer je sicer brezposelnpost majhna, a podpirnec dobi toliko, da bi s tem denarjem tukaj živel kot grof!
Saj sem napisal nekateri. Nisem napisal večina niti nisem napisal povsem malo. Ampak ti imaš gotovo vse preštete in jih dnevno opazuješ, če se res trudijo. Kako lahko pojasniš oglase za delo nekaterih podjetij, ki ponujejo službo (sicer ne ravno dobro plačano) in ne dobijo prijav. Ponavljam, ni jih dosti, jih pa je kar nekaj.
To, da rečeš, da je nekdo polkriminalec in še vedno dobiva podporo, nisi storil ničesar. Sistem to še vedno omogoča. Ko sešteješ koliko je takšnih in koliko te stanejo na letni ravni, ugotoviš, da to sploh ni majhna številka.
Brati ne znaš O čem govorim? O čem za vraga lahko govorim, ko govorim, da kriminal ob večjih socialnih razlikah raste? In da je kazen tudi liberalne države, zastonj hrana in streha nad glavo, se reče zapor. Kaj ljudi drži nazaj da so raje lačni, kot da gredo v zapor?
Ta nekaj je morala! Etika. O tem govorim. Če bi bili pohlepni, bi pač riskirali kriminal in 30-50%, ki jih zalotijo, bi šlo na tvoje stroške v arest, ostali bi te pa lepo razirali na trgu.
Vidiš. Etika in morala, ne pa socialna država. Z manj regulacijami in obdavčitvami imajo neprimerno večje možnosti, da niso lačni, ker je manj ovir na poti do zaslužka.
Ali pa če gledam s tvoje perspektive (se pravi, da podjetnik ne sme biti pohlepen). Nisem pohlepen, nočem zaslužiti in ne delam. S tem je na slabšem država, ker me "mora" vzdrževati pa še en kup tistih, katere bi potencialno lahko zaposlil, če bi mi bil omogočen pohlep.
Ali pa imaš v mislih tretjo opcijo? Torej, delam, se trudim in _moram_ svoj zaslužek dajati tistim, ki ne delajo in se ne trudijo? To je zelo moralno, ja. Nekdo, ki se ne trudi, dobi zaslužek nekoga drugega.
Ponavljam, večinoma, če je socialna država seveda učinkovita, ne gre za koriščenje iz računice...ampak iz nuje. Nuje je pač takšna da pomaga le minimalno in je tako ali tako potrebno dodatno delo....večinoma danes na žalost na črno, kar pa je spet problem pravne države. Ki je kot nemška, lahko socialna, ampak delo na črno pa najdejo in kaznujejo dosti hitreje in učinkovito, kot pri nas. Zlorabe pa seveda so povsod. Dela na črno in socialne države...samo zloraba ne pomeni, da je sama ideja napačna!
Država ni učinkovita. To si zapomni. Če rabiš dokaze, samo poglej, kako se dela (in se je delalo) z davkoplačevalskim denarjem.
Ali ni bolje, da si za hude čase zaposleni varčujejo sami, ker tako v končni fazi dobijo več? Na primer varčujejo v varnih naložbah. Tako ali tako se jim vzame. Naj raje sami nekje varčujejo.
Kitajska in indija nimata capitalisma!!! Kar imata je nek hibrid, ki je na meji med kapitalizmom zahodnih civilizacij in kastnimi fašizmi azijskih prastarih civilizacij. Ne glede, da imajo Kitajci uradno celo socializem, ki se še kako pozna v vsakdanjem življenju.
Obstaja del njihove ekonomije, ki ga lahko opredelimo za kapitalističnega. V mislih predvsem tisti zasebni del. In ta del ustvari precej delovnih mest. Če jih ne bi bilo, bi pač ljudje bili lačni. Se pa strinjam, pravega kapitalizma ni.
Torej sociala je 260€, minimalna plača, s katero komaj za silo preživiš je pa 560€. Ampak preživiš. Od sociale ne moreš. Tu je tista gajžla, ki tudi po tvoji logiki ostane. Da ne govorim o primerih, ki so bili 5 let brez vsake sociale hudo bolni raje DOMA!, da ja ne bi pezde kot si TI, očital, da vlečejo njegov težko zaslužen denar!
No, no, na nizek nivo debate z žaljenjem se pa ja ne bomo spuščali.
Sem ti že razložil, da bi za tiste redke primere, ko so ljudje hudo bolni in ne morejo delati, bi lahko država subvencionirala zavarovanje/zdravljenje (če to porazdeliš na vse prebivalce, je to minimalna obremenitev).
V kar nekaj primerih se da preživeti s socialo. Za nekoga, ki pa recimo živi pri starših in dobiva 260€ sociale, je to dovolj, saj ne bo lačen, ker je tistih 260€ dovolj. Ni veliko, ampak če živiš skromno, se da. In tudi če imaš svojo nepremičnino, ko ti ni treba plačevati najemnine, se da, če na primer še koga najdeš, ki živi s teboj in si delita stroške. Ne moreš pa pričakovati vsega, kar ti ponuja običajna plača. Ni pošteno, da nekdo, ki dela, živi v enakih pogojih kot nekdo, ki ne dela (ob predpostavki, da imata enake pogoje ob običajni plači).
Minimalne plače, ki sicer niso predpisane so v Nemčiji, za redno delo res nekje 1200€, spodaj pa je še cel kup pozicij, ki jih zasedajo gastarbeiterji (polovično) z neurejenim polnim statusom državljana. Podpora je 650€ cca. In poleg Rusov, jugovičev in ostalih, se dobesedno tepejo za delo, čeprav nekateri ne zaslužijo niti 1000€. Je pa res, da Nemci znajo tudi zaposliti 4 miljone Turkov in 2 miljona ostalih, poleg svojih državljanov kar učinkovito, da gospodarstvo raste...ne glede na to, da imajo čisto solidno socialno državo, kjer minimalna podpora presega našo minimalno plačo!
Ja, seveda. V Nemčiji so tudi druge stvari bolj urejene. Zakaj pa jih mi ne znamo zaposliti? Ker nimamo ugodnega poslovnega okolja, ki bi spodbujal nastanek podjetij in njihovo investiranje v rast in posledično zaposlovanje.
Oni imajo recimo tudi boljše razmerje plač v javnem in zasebnem sektorju. Pred kratkim je bil v Financah objavljen graf s primerjavo razmerij plač v javnem in zasebnem sektorju (v razvitih, manj razvitih državah in Sloveniji). V Sloveniji so bile te plače veliko višje kakor v razvitih državah. Če hočeš to furati, moraš veliko tudi pobrati, če se nočeš zadolževati. Kot sem rekel, oni imajo boljše poslovne okolje. Sociale brez tega niti slučajno ne bi bilo, ker nimaš od kje vzeti.
Dvomim da bi tebi kakršnikoli argumenti pomagali. Ampak recimo eden. Ne glede na to, da se socialno državo v USA zavira na vse mogoče načine in z vsemi mogočimi lažmi in vplivanjem na parlament, so tudi USA, kot nekakšen steber capitalisma, socialno državo vendarle uvedle. Celo relativno učinkovito, dasiravno ne preveč javno razglašano. In če za to ne bi imeli argumentov....je ne bi nikoli. Še najmanj zaradi CCCP ali komunizma...ali pa zaradi tega, ker bi socialni podpiranci to znali izboriti kar sami v demokraciji. No way. Za njimi stojijo miljarderji kot so Gates, Warren in ne bi jih našteval...v njih tiči tisti glavni moment humanizma v USA, ki je tudi tam privedel do socialne države! Toliko jih je, da bolestno škrte, enostavno lahko tudi prelobirajo in ljudem dopovedo, kaj je za njih dobro, čeprav seveda so pa pri zadevi tudi silno previdni in izbirčni.
Še vedno nisva mimo tega, da če nekomu jemlješ in daješ drugemu. Nekateri se s tem strinjajo (Gates, Buffet) in naj še naprej dajejo, če želijo, nekateri pa tega pač ne želijo početi. Kako zelo moralno je to, da jih na legalen način oropaš?
Čakaj jaz sem napisal, da je v večini primerov socialna država samo tolažba. Nikakor ne more biti dovolj za kolikor toliko dostojno preživetje.
In ti zdaj iz izbrane slaboumnosti ustreliš, da je to tolažba za to, da nekomu nekaj pobereš? Kaj mu pobereš? Crkavanje?
Povedal sem že, če bi ne bilo brezposelnosti in to realne nad 4%, potem bi nekdo argumentom še pritegnil. Tudi sam sem tak, da sem praktično delal 5 let za ajde 8€ na dan, **//ker je to recimo dopuščala računovodkinja ki so jo ti izšolal// kot tekljal okoli sociale. (in to prevajanja in cenike!) Ampak summa summarum pa med temi (110k), od tistih, ki socialo izkoriščajo, vendarle prevladujejo (čez 100k) tisti, ki so v resnih stiskah.
Ne, napisal sem, da nekomu, ki je več zaslužil, nekaj vzameš. Ne pobereš crkavanja, brez skrbi.
Verjamem, da je večina na sociali v stiski. Ampak tako da boš še bolj obremenil gospodarstvo v želji, da bi tem ljudem pomagal, ne boš naredil prav nič. Še poslabšal boš stvar, ker bo še več ljudi ostalo brez službe. Razbremeni gospodarstvo, da bodo lahko nastala nova delovna mesta, kjer bodo ti ljudje lahko delali.
So a če je sociala res učinkovita in nimajo denarja skritega v tujini, jih je vedno manj! Prej bi rekel, da je vedno več takih, ki dejansko so težko ogroženi, pa niso registrirani nikjer, kot socialno ogroženi. Te številke sem pobral s prikimavanjem od strokovnjakov!
_ČE_. Sva že ugotovila, da država ne zna biti učinkovita.
Ma pezdekar take narave ne bo pogruntal NIKOLI. Ne poznaš ti gore in mase malih delodajalcev, kot jih sam, ko sem tekal okoli v besu za preživetjem. Če bi bil pička, bi iztožil lahko gore denarja. Ampak nisem. Če se da, raje kresnem po mafijsko, tako kot je bilo v jedru skromno dogovorjeno
Ja, seveda niso vsi takšni. Ampak če imaš učinkovito pravno državo, se takšne osebke hitro zaustavi, saj se hitro izterja denar, če ga je še kaj, preden se naredi veliko škode. S tem, ko nekoga kresneš, ne storiš prav dosti. Zato pa mora obstajati učinkovita pravna država, o kateri ves čas govorim.
Hja torej nihče tega ne trdi, pa kljub temu nekdo mora, ker do tega prihaja. Zakaj so davki?
Zato ker se je pokazalo da policija, sodstvo, javno zdravstvo in javna šola...ter nemara še subvencije pokojnin s strani države (ki postaja največji strošek) in strošek sociale, nekako sodijo v sodobno zahodno civilizacijo. Ponekod seveda niso univerzalne imajo jih pa vseeno. Ti bi seveda rad ljudi prepumpal, da to ni dobro Brez sponzoriranja države, bi bile pokojnine nekje polovične, ostalega pa ni. Hm ja seveda vojsko, policijo in sodstvo bi obdržal, ker brez tega veš da ne gre, kar jaz pravim je: to še zdaleč ni dovolj. Razen za verzijo fašizma, ki pa je krepko v sporu z liberalizmom (recimo svoboda govora in demokratičnega glasovanja in enakost pred zakonom) in te variante če ne gre za izjemne lokacije (v korist vsem:) ponavadi nikoli niso slim states..ampak kar draga varianta. Kolektivna. Recimo Kitajska. Poceni je samo za tuje vlagatelje...in še nekaj časa bo...na koncu pa znajo čez 15 let po dekretu partije celo vse izgubiti:) Namreč nič protiustavnega ne bi to bilo Pri njih.
Tole pa si ti narobe razlagaš. Brez subvencioniranja države, bi bile pokojnine pol nižje? Čakaj, zdej al država premal pobere glede na to, koliko da naprej ali po se vmes nekaj porazgubi. Nekaj mora priti notri in drugje ven a ne. Razen seveda, če se država v našem imenu zadolži. Problem pa je, ker to, kar gre notri, se ponavadi na neučinkovit način prerazporeja. Zakaj ljudje raje ne bi varćevali sami zase? Vsak naj se odloči, kako želi varčevati. Pa še veliko bolj donosne naložbe za plemenitenje pokojnin obstajajo.
To, da je to neke vrste fašizem, pa so spet neka tvoja podtikanja. Ti moraš imeti učinkovito pravno državo, da kaznuješ tiste, ki goljufajo, vendar mora biti vsem omogočeno, da lahko ustvarjajo (na legalen način seveda). Pa se ne bi spet ponavljal, da bolj ko je ustvarjanje omogočeno (in brez butastih ovir), več podjetij bo in več bo možnosti za zaposlitev.
Ti bi rad določenim ljudem pomagal, ampak se ne zavedaš, da te ovire v obliki davkov in birokracije, ustvarjajo le določene distorzije na trgu in ustvarjajo tržne neučinkovitosti.
Največje legende firm, za katere ni treba gledati nikamor, so nastale v socialnih državah.
Microsoft, Apple, IBM, Google, NetApp, .....kolikor jih hočeš.
Kako točno je socialna država (prikrita kot praviš in tam, kjer se jo zavira) vplivala na razvoj garažnih podjetij?
Jasno številke ti ne klapajo, priftošel pa super
Minimalna plača ne more biti nikjer nad minimumom, potrebnim za kolikor toliko dostojno preživetje. Že če je okoli, je dejansko lahko problem. Sociala pa je ponavadi komaj nekje na polovici minimuma dostojnega preživetja, razen v skandinavskih državah, ki sicer nimajo problemov zaradi sociale, ampak jim gre pretežno kar super.
No, no. Dal sem ti primer. Spremeni številke, če želiš.
Tam imajo boljše poslovno okolje, bolj so fleksibilni. Pa izgleda, da zna biti država tam malo bolj učinkovita kot pri nas, heh.
Evo takole je. Namreč tu na forumu sem sploh spoznal enega človeka, ki si ta naziv dejansko zasluži. Sam priznavam stalno, da mi manjka samo pištola in nič drugega Ampak to ne pomeni, da ne znam misliti! No in ta človek mi je dal tisto malo potrebnega zagona, da nemara celo res ŠE enkrat zaženem firmo, ljudi pošteno plačam in lastnika redno poljem v pizdo materino, kot je stara prava proleterska navada (pa četudi sem to sam:) To sem namreč redno počel celo življenje in seveda ne svetujem nikomer In če se mi lastniki niso smilili zaradi res neznanja, sem tudi kasiral kolikor sem domneval da moram. Vedno. Če ne milom, pa drugače Bile so tudi še danes boleče napake...ampak jokati je prepozno.
No in ta človek mi je dal videti in vedeti, da v Sloveniji le niso same pičke, da so socialno čuteči, sposobni izredno in povrh tega še delodajalci. Davka plačajo sem prepričan 3x toliko kot ti, problem je le, ker jih je hudičevo malo!
No, daj no, daj. Ne bova se spuščala na osebni nivo, ker to ne vpliva na debato. Kdo pravi, da nisem socialno čuteč? Hočem pa povedati, da niso vsi. In da takšnih ne moreš prisiliti, če tega nočejo. Če jim trg ne bo več omogočal in ljudje ne bodo več hoteli delati za nizke plače, bo pač te moral dvigniti.
Drugače pa podjetja ne obstajajo, da kot nora plačujejo davke. Bi mnogo več ljudi lahko delalo, če bi bili davki izredno nizki. Sem bil v državi z nizkimi davki in nič ne kaže, da bi jim šlo slabo.
Zato ker je prevladala skrita miselnost, po kateri so dovoljene vse lopovščine za mehko tranzicijo družbenega kapitala v privatne roke in to čimprej...pri tem pa je skoraj polovica spremljave ravno tako izgubila moralni kompas. To lahko Slovenijo pokoplje. Nemara Grčijo in Španijo...ne more pa zaenkrat pokopati res pravih stebrov socialdemokracije, ki niso stalno v nihanju med fašizmom in komunizmom. Zaenkrat.
Je pa res, Kitajska in Indija pa znajo biti problem.
To je zaradi tega, ker obstajajo lobiji, ki lahko nemoteno vplivajo na politiko, ki je imela pod nadzorom ta podjetja. Na to miselnost so vplivali nekateri pod geslom "nacionalni interes". Namesto, da bi prodali dobrim in finančno sposobnim kupcem, so se šli neke manevre samo za to, da ne bi prodali tujcem. Smo pa videli, kje je to rezultiralo. Zaradi tega je bilo kar nekaj škode narejene. Ampak še vedno pa nimamo ugodnega okolja, pa če si to priznaš ali pa ne. Tiste lopovščine niso edini razlog za to, saj gospodarstvo ne sloni le na parih podjetjih.
Jah, Kitajska in Indija ne bosta propadli (vsaj ne kaže zaenkrat tako). Torej to pomeni, da bo na dolgi rok socialna država v krizi?
There comes a point when a dream becomes reality and reality becomes a dream.
LuiIII ::
Ugodno okolje bo Slovenija imela, ko bodo ljudje spoznali, da je država nekaj kar je njihovo in ne nekaj kar moraš na vsak način cuzat. KO bodo spoznali, da ko skušam utajevati davke v bistvu kradem samemu sebi. Seveda pa je za tako spoznanje zahtevano tudi odgovorno vodenje države, odgovorno spremljanje politike in visoka stopnja izobraženosti, državne ter socialne zavesti. Ko se korupcija in delo na črno zmanjšata se zmanjšajo tudi davki ali pa obratno, lahko pa se dvigne tudi socialni nivo države. Je pa to izjemno dolgotrajen proces, ki ga naša generacija morda niti do 1/2 ne bo zmožna opraviti.
MaTTe ::
LuiIII ko se bo ljudem dejansko splačalo delati za svoj denar, bodo tudi šli delat. Z razmerami kot so pa sedaj jim je pa lepše na socialni podpori države živet. Poznam človeka, ki je dobival socialno ampak, ker ni želel molzti države je šel iskat delo. Kaj so mu ponudili? Na soncu bi moral delat cele dneve, na koncu pa bi zaslužil 50 evrov več kot bi drugače dobil od države... seveda službe ni vzel, je pa iskal novo in jo je sedaj tudi našel.
Drugi primer pa je ena družina. Mama ni zaposlena nikjer, oče pa tudi ne ampak dela na črno okoli, zraven pa imata dva otroka. In država jim zelo velikodušno priskoči na pomoč s toliko denarne pomoči, da na koncu živijo boljše kot marsikatera pridna in delovna družina. Na račun ostalih. Zakaj? Ker, če bi delala po 8 ur dnevno vsak dan bi dejansko slabše živeli. Go figure.
Drugi primer pa je ena družina. Mama ni zaposlena nikjer, oče pa tudi ne ampak dela na črno okoli, zraven pa imata dva otroka. In država jim zelo velikodušno priskoči na pomoč s toliko denarne pomoči, da na koncu živijo boljše kot marsikatera pridna in delovna družina. Na račun ostalih. Zakaj? Ker, če bi delala po 8 ur dnevno vsak dan bi dejansko slabše živeli. Go figure.
ZaphodBB ::
LuiIII ko se bo ljudem dejansko splačalo delati za svoj denar, bodo tudi šli delat. Z razmerami kot so pa sedaj jim je pa lepše na socialni podpori države živet. Poznam človeka, ki je dobival socialno ampak, ker ni želel molzti države je šel iskat delo. Kaj so mu ponudili? Na soncu bi moral delat cele dneve, na koncu pa bi zaslužil 50 evrov več kot bi drugače dobil od države... seveda službe ni vzel, je pa iskal novo in jo je sedaj tudi našel.
Drugi primer pa je ena družina. Mama ni zaposlena nikjer, oče pa tudi ne ampak dela na črno okoli, zraven pa imata dva otroka. In država jim zelo velikodušno priskoči na pomoč s toliko denarne pomoči, da na koncu živijo boljše kot marsikatera pridna in delovna družina. Na račun ostalih. Zakaj? Ker, če bi delala po 8 ur dnevno vsak dan bi dejansko slabše živeli. Go figure.
Res se ljudje obnašajo tako a pozabljajo, da je na dolgi rok to slaba matematika. Vzameš kar je, vmes pa ciljaš na boljše. Če pa skozi čakaš na nekaj, kar je "dovolj dobro" pa hitro mine par let in na koncu, ko pride priložnost - je ne moreš izkoristit, ker si iz forme.
Seveda lumpenproletarcev to ne zanima in rajši krivijo Banke(tm), Direktorje(tm) in Državo(tm).
MaTTe ::
ZaphodBB true. Vsak pade na svojo mino ampak problem je v tem, da pobirajo denar, ki bi ga lahko namenili drugam. Recimo, namesto, da delamo boljše pogoje ljudem, ki bi lahko delali ampak laje ležijo doma (po možnosti še dela na črno), bi investirali v mlade družine. Recimo ugodnosti za vrtce, malice, kosila in mogoče kakšni boni za trgovine z igračami/oblekami/copati ali pa karkoli takšnega, kar bi res bilo vnovčljivo le za potrebe otroka in se ne bi dalo zapravit.
Mogoče se vlada premalo zaveda, da vsak otrok, ki se rodi v Sloveniji pomeni en davkoplačevalec več.
Mogoče se vlada premalo zaveda, da vsak otrok, ki se rodi v Sloveniji pomeni en davkoplačevalec več.
ZaphodBB ::
ZaphodBB true. Vsak pade na svojo mino ampak problem je v tem, da pobirajo denar, ki bi ga lahko namenili drugam. Recimo, namesto, da delamo boljše pogoje ljudem, ki bi lahko delali ampak laje ležijo doma (po možnosti še dela na črno), bi investirali v mlade družine. Recimo ugodnosti za vrtce, malice, kosila in mogoče kakšni boni za trgovine z igračami/oblekami/copati ali pa karkoli takšnega, kar bi res bilo vnovčljivo le za potrebe otroka in se ne bi dalo zapravit.
Mogoče se vlada premalo zaveda, da vsak otrok, ki se rodi v Sloveniji pomeni en davkoplačevalec več.
V resnici se iz dneva v dan izkazuje, da plačevanje stvari ljudem nosi slabe rezultate, ker večinoma nimajo vsi interesa oz. jih veliko ljudi nima odnosa, ker ne čutijo emocionalne vezi s storitvijo za katero niso nič dali.
Subvencioniranje pa povzroča visoke cene na dolgi rok.
V resnici gre po mojem zgolj za vprašanje transparence. Za vsako stvar bi moral dobit račun, za vsako javno storitev. Tako kot v lekarni: "Vrednost X€, cena 0€."
Timurlenk ::
ZaphodBB true. Vsak pade na svojo mino ampak problem je v tem, da pobirajo denar, ki bi ga lahko namenili drugam. Recimo, namesto, da delamo boljše pogoje ljudem, ki bi lahko delali ampak laje ležijo doma (po možnosti še dela na črno), bi investirali v mlade družine. Recimo ugodnosti za vrtce, malice, kosila in mogoče kakšni boni za trgovine z igračami/oblekami/copati ali pa karkoli takšnega, kar bi res bilo vnovčljivo le za potrebe otroka in se ne bi dalo zapravit.
Mogoče se vlada premalo zaveda, da vsak otrok, ki se rodi v Sloveniji pomeni en davkoplačevalec več.
V resnici se iz dneva v dan izkazuje, da plačevanje stvari ljudem nosi slabe rezultate, ker večinoma nimajo vsi interesa oz. jih veliko ljudi nima odnosa, ker ne čutijo emocionalne vezi s storitvijo za katero niso nič dali.
Subvencioniranje pa povzroča visoke cene na dolgi rok.
V resnici gre po mojem zgolj za vprašanje transparence. Za vsako stvar bi moral dobit račun, za vsako javno storitev. Tako kot v lekarni: "Vrednost X€, cena 0€."
ti si budalo
p.s. opravičujem se ti, ker sem ti rekel budalo
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.
ZaphodBB ::
ZaphodBB true. Vsak pade na svojo mino ampak problem je v tem, da pobirajo denar, ki bi ga lahko namenili drugam. Recimo, namesto, da delamo boljše pogoje ljudem, ki bi lahko delali ampak laje ležijo doma (po možnosti še dela na črno), bi investirali v mlade družine. Recimo ugodnosti za vrtce, malice, kosila in mogoče kakšni boni za trgovine z igračami/oblekami/copati ali pa karkoli takšnega, kar bi res bilo vnovčljivo le za potrebe otroka in se ne bi dalo zapravit.
Mogoče se vlada premalo zaveda, da vsak otrok, ki se rodi v Sloveniji pomeni en davkoplačevalec več.
V resnici se iz dneva v dan izkazuje, da plačevanje stvari ljudem nosi slabe rezultate, ker večinoma nimajo vsi interesa oz. jih veliko ljudi nima odnosa, ker ne čutijo emocionalne vezi s storitvijo za katero niso nič dali.
Subvencioniranje pa povzroča visoke cene na dolgi rok.
V resnici gre po mojem zgolj za vprašanje transparence. Za vsako stvar bi moral dobit račun, za vsako javno storitev. Tako kot v lekarni: "Vrednost X€, cena 0€."
ti si budalo
p.s. opravičujem se ti, ker sem ti rekel budalo
Ti pobalinček ti.
djordjevic ::
ZaphodBB true. Vsak pade na svojo mino ampak problem je v tem, da pobirajo denar, ki bi ga lahko namenili drugam. Recimo, namesto, da delamo boljše pogoje ljudem, ki bi lahko delali ampak laje ležijo doma (po možnosti še dela na črno), bi investirali v mlade družine. Recimo ugodnosti za vrtce, malice, kosila in mogoče kakšni boni za trgovine z igračami/oblekami/copati ali pa karkoli takšnega, kar bi res bilo vnovčljivo le za potrebe otroka in se ne bi dalo zapravit.
Mogoče se vlada premalo zaveda, da vsak otrok, ki se rodi v Sloveniji pomeni en davkoplačevalec več.
V resnici se iz dneva v dan izkazuje, da plačevanje stvari ljudem nosi slabe rezultate, ker večinoma nimajo vsi interesa oz. jih veliko ljudi nima odnosa, ker ne čutijo emocionalne vezi s storitvijo za katero niso nič dali.
Subvencioniranje pa povzroča visoke cene na dolgi rok.
V resnici gre po mojem zgolj za vprašanje transparence. Za vsako stvar bi moral dobit račun, za vsako javno storitev. Tako kot v lekarni: "Vrednost X€, cena 0€."
ti si budalo
p.s. opravičujem se ti, ker sem ti rekel budalo
Deca, dokler ne gre nič iz vašega žepa, je lahko biti pameten. Ko boste morali kje kaj plačati, kaj šele živeti na svojem, boste videli, kako bolijo bodice na pimpeku. Do takrat pa - uživajte.
No grave is deep enough to keep us in chains.
Timurlenk ::
oprosti, nisem vedel, da so otroški dodatki, srednje šole in faksi brez šolnin ter porodniške podpiranje nesposobnih lenuhov, ki nosi slabe rezultate
oh in seveda, da ne omenjam zdravstvenega sistema, kjer bogatejši prispevajo več, čeprav dobijo ven isto, ali pa celo MANJ kot nek revež
res katastrofa :(
zanimivo mi je, kako gobec najbolj ženejo stalno tisti, ki so še morda celo v dobrih socialističnih starih časih do maksimuma izkoristili vse možnosti za študij, morda celo v tujini (rupel in še mnogi drugi) itd., zdaj pa bi sedanji generaciji vse te "priboljške" ukinili
hinavci umazani
oh in seveda, da ne omenjam zdravstvenega sistema, kjer bogatejši prispevajo več, čeprav dobijo ven isto, ali pa celo MANJ kot nek revež
res katastrofa :(
zanimivo mi je, kako gobec najbolj ženejo stalno tisti, ki so še morda celo v dobrih socialističnih starih časih do maksimuma izkoristili vse možnosti za študij, morda celo v tujini (rupel in še mnogi drugi) itd., zdaj pa bi sedanji generaciji vse te "priboljške" ukinili
hinavci umazani
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Timurlenk ()
oldguy ::
Ne veš, kdo izmed nas si morebiti šolo plačuje sam. Pojma nimaš, koliko izmed nas si, kljub temu da plača vse prispevke, že plačano storitev zaradi nedopustnih čakalnih dob plača sam še enkrat. Ni ti jasno, da nekateri točno vemo, kolikšen strošek delodajalcu smo in koliko plačamo "brezplačne" storitve, ki jih nikoli ne koristimo. Napovprek obsojaš, brez da bi poznal ozadja ljudi, ki ti govorijo, da je tvoje razmišljanje zgrešeno. Tako da, up yours!
Neučinkovitosti in prostora za prodajalce megle v trenutnem sistemu je ogromno, pa če si priznaš ali ne.
Neučinkovitosti in prostora za prodajalce megle v trenutnem sistemu je ogromno, pa če si priznaš ali ne.
Timurlenk ::
janša o varčevanju
za plače porabi 45.000 več, kot pahor, v kratkem pa bo zaposlil še dodatnih 10 ljudi
tudi starejša oseba, ki jo poznam, si je pri 41. sama plačala dodatno šolanje
what is your point
če ti kaj ne paše, get the fuck out
awww, poglejte mene, plačujem zdravstvo, pa že TRI leta nisem bil blizu zdravnika, KRIVICA KRIVICA
Če vlada racionalizira državno upravo, je logično, da se kabinet predsednika vlade krepi.
za plače porabi 45.000 več, kot pahor, v kratkem pa bo zaposlil še dodatnih 10 ljudi
Ne veš, kdo izmed nas si morebiti šolo plačuje sam. Pojma nimaš, koliko izmed nas si, kljub temu da plača vse prispevke, že plačano storitev zaradi nedopustnih čakalnih dob plača sam še enkrat. Ni ti jasno, da nekateri točno vemo, kolikšen strošek delodajalcu smo in koliko plačamo "brezplačne" storitve, ki jih nikoli ne koristimo. Napovprek obsojaš, brez da bi poznal ozadja ljudi, ki ti govorijo, da je tvoje razmišljanje zgrešeno. Tako da, up yours!
Neučinkovitosti in prostora za prodajalce megle v trenutnem sistemu je ogromno, pa če si priznaš ali ne.
tudi starejša oseba, ki jo poznam, si je pri 41. sama plačala dodatno šolanje
what is your point
in koliko plačamo "brezplačne" storitve, ki jih nikoli ne koristimo
če ti kaj ne paše, get the fuck out
awww, poglejte mene, plačujem zdravstvo, pa že TRI leta nisem bil blizu zdravnika, KRIVICA KRIVICA
Demokracija je zdej v drugem planu, to je vendar jasno.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Timurlenk ()
oldguy ::
what is your point
Moj point je, da si brezzvezen nakladač, ki drugega kot pljuvat ne zna. There...
Daedalus ::
Kako Janša varčuje. Fucking blefer...
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Keyser Soze ::
djordjevic je izjavil:
Deca, dokler ne gre nič iz vašega žepa, je lahko biti pameten. Ko boste morali kje kaj plačati, kaj šele živeti na svojem, boste videli, kako bolijo bodice na pimpeku. Do takrat pa - uživajte.
Otrok, dokler ne boš delal v državni upravi, in dokler ne boš iz prve roke videl kaj se dela, kdo dela in koliko dela, je lahko biti pameten.
Ko boš pa enkrat probal delat v državni upravi, pol boš pa videl, kako bolijo bodice na pimpeku. Ti in tvoja propagandna kompanija na tem forumu. Enjoy.
P.S.: V bistvu ti pa lahko tudi oldguy odgovori:
Ne veš, kdo izmed nas si morebiti šolo plačuje sam. Pojma nimaš, koliko izmed nas si, kljub temu da plača vse prispevke, že plačano storitev zaradi nedopustnih čakalnih dob plača sam še enkrat. Ni ti jasno, da nekateri točno vemo, kolikšen strošek delodajalcu smo in koliko plačamo "brezplačne" storitve, ki jih nikoli ne koristimo. Napovprek obsojaš, brez da bi poznal ozadja ljudi, ki ti govorijo, da je tvoje razmišljanje zgrešeno. Tako da, up yours!Sam mal jo moraš adaptirat na tvojo izjavo, poanta pa ostaja ista.
OM, F, G!
Invictus ::
Keyser Soze je izjavil:
Ko boš pa enkrat probal delat v državni upravi, pol boš pa videl, kako bolijo bodice na pimpeku. Ti in tvoja propagandna kompanija na tem forumu. Enjoy.
Tako kot tvoja ... Poveličuješ svojo službo v javnem sektorju kot da prinašaš milijone državi ... Zbudi se malo.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Keyser Soze ::
Keyser Soze je izjavil:
Ko boš pa enkrat probal delat v državni upravi, pol boš pa videl, kako bolijo bodice na pimpeku. Ti in tvoja propagandna kompanija na tem forumu. Enjoy.
Tako kot tvoja ... Poveličuješ svojo službo v javnem sektorju kot da prinašaš milijone državi ... Zbudi se malo.
IMO jih. Verjetno celo več kot privatni sektor - glede na vložen "kapital". Kot sem že miljonkrat (ko že tako obožuješ to števko) povedal, produkt ni samo štruca kruha al pa šrauf.
OM, F, G!
Invictus ::
No, in kaj je tvoj produkt, ki ga prodajaš na trgu? Bi si rad malo razširil obzorje kaj lahko JU prodaja na trgu ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
djordjevic ::
Huh, bi se splačalo vlagat v razvoj in/ali kloniranje Keyserjev. Bi imeli takoj standard Švice!
No grave is deep enough to keep us in chains.
Keyser Soze ::
No, in kaj je tvoj produkt, ki ga prodajaš na trgu? Bi si rad malo razširil obzorje kaj lahko JU prodaja na trgu ...
http://e-uprava.gov.si/e-uprava/
Drugače pa obstaja ena reč, ki se ji reče "gugl". Mal povprašaj v rubriki Pomoč in nasveti kako in kaj je s tem.
@djordjevic
To pa sigurno.
OM, F, G!
Poldi112 ::
No, in kaj je tvoj produkt, ki ga prodajaš na trgu? Bi si rad malo razširil obzorje kaj lahko JU prodaja na trgu ...
Prodaja trgu? JU ti omogoči trg, da sploh lahko prodajaš na njemu. Brez JU ni tvoje firme, delovnega mesta, najboljšega soseda, ... Si samo to, tvoja motika in tvoja zemlja, da si pridelaš krompir.
Where all think alike, no one thinks very much.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Walter Lippmann, leta 1922, o predpogoju za demokracijo.
Invictus ::
A to je tista eUprava, kjer moraš vsak dokument sprintat, ga na roke izpolnit, poskenirat in potem poslat kot skenirano datoteko na eUpravo.
Res, naredili ste tehnološko čudo. Sam kaj ko je bilo zastarelo ob nastanku. Za 15 let.
eUprava je tako dobra, da sem šel raje kupit obrazec za vlogo za zmanjšanje plačila vrtca, kot da bi se zajebaval s to stranjo.
Letos še Wordovega dokumenta ni bilo gor. Samo PDF!!!!!! In to naj plačujem? Imate pa res nizke standarde kvalitete in dela. Kaj še niste slišali za spletni obrazec, kjer na koncu podatke podpišeš s certifikatom??? Bi rekel da ne.
Aja? Tako da letaš kot idiot od ene do druge službe, ker nihče ne ve kje se kaj uredi in dobi kake papirje. Res, JU namenjena za hitro reševanje. In za hiter nastop podjetja na trgu. In za čim večjo odpravo birokratskih preprek.
Čeprav je zadnje čase malo boljše. Vsaj na zemljiški knjigi. Zgleda Janševa strahovlada dela svoje.
Poleg tega JU nič ne omogoča. Zakonodaja mi omogoča zgoraj naštete stvari. JU samo kvazi sledi zakonodaji. Pa še sami dostikrat ne vedo kaj zakon v resnici pravi. Sicer se pa potem zato najamejo zunanji sodelavci.
Res, naredili ste tehnološko čudo. Sam kaj ko je bilo zastarelo ob nastanku. Za 15 let.
eUprava je tako dobra, da sem šel raje kupit obrazec za vlogo za zmanjšanje plačila vrtca, kot da bi se zajebaval s to stranjo.
Letos še Wordovega dokumenta ni bilo gor. Samo PDF!!!!!! In to naj plačujem? Imate pa res nizke standarde kvalitete in dela. Kaj še niste slišali za spletni obrazec, kjer na koncu podatke podpišeš s certifikatom??? Bi rekel da ne.
No, in kaj je tvoj produkt, ki ga prodajaš na trgu? Bi si rad malo razširil obzorje kaj lahko JU prodaja na trgu ...
Prodaja trgu? JU ti omogoči trg, da sploh lahko prodajaš na njemu. Brez JU ni tvoje firme, delovnega mesta, najboljšega soseda, ... Si samo to, tvoja motika in tvoja zemlja, da si pridelaš krompir.
Aja? Tako da letaš kot idiot od ene do druge službe, ker nihče ne ve kje se kaj uredi in dobi kake papirje. Res, JU namenjena za hitro reševanje. In za hiter nastop podjetja na trgu. In za čim večjo odpravo birokratskih preprek.
Čeprav je zadnje čase malo boljše. Vsaj na zemljiški knjigi. Zgleda Janševa strahovlada dela svoje.
Poleg tega JU nič ne omogoča. Zakonodaja mi omogoča zgoraj naštete stvari. JU samo kvazi sledi zakonodaji. Pa še sami dostikrat ne vedo kaj zakon v resnici pravi. Sicer se pa potem zato najamejo zunanji sodelavci.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Invictus ()
Keyser Soze ::
eUprava je tako dobra, da sem šel raje kupit obrazec za vlogo za zmanjšanje plačila vrtca, kot da bi se zajebaval s to stranjo.
Eden od najbolj glasnih, kako se bo vse premaknilo v tej smeri in kja vse bo mogoče storiti preko e-uprave, je eden tvojih omiljenih trobezljačev, el presidente parlamentarcev. Buni se recimo njemu. Ne meni. Ko bo e-uprava moj projekt, takrat se pa lahko slišiva.
Nas itak nihče, od vaših rok voljen, ne posluša. Ker so itak najbolj pametni in vse vedo.
Zgleda da ne, če še tisti, ki jih tako vrlo zagovarjajo, najdejo samo sranje v tistem kar pride izpod njihovih taktirk.
P.S.: Portal e-uprave sem ti podal, da dobiš vsaj malo filinga, kakšno širino pokriva javna uprava. Kot pričakovano, tega nisi dojel tako, ampak bolj v simpl obliki. Da ti kažem eno storitev - e-uprava. Hehe. In pol naj vam kaj razložim?
OM, F, G!
ZaphodBB ::
Keyser Soze je izjavil:
eUprava je tako dobra, da sem šel raje kupit obrazec za vlogo za zmanjšanje plačila vrtca, kot da bi se zajebaval s to stranjo.
Eden od najbolj glasnih, kako se bo vse premaknilo v tej smeri in kja vse bo mogoče storiti preko e-uprave, je eden tvojih omiljenih trobezljačev, el presidente parlamentarcev. Buni se recimo njemu. Ne meni. Ko bo e-uprava moj projekt, takrat se pa lahko slišiva.
Nas itak nihče, od vaših rok voljen, ne posluša. Ker so itak najbolj pametni in vse vedo.
Zgleda da ne, če še tisti, ki jih tako vrlo zagovarjajo, najdejo samo sranje v tistem kar pride izpod njihovih taktirk.
P.S.: Portal e-uprave sem ti podal, da dobiš vsaj malo filinga, kakšno širino pokriva javna uprava. Kot pričakovano, tega nisi dojel tako, ampak bolj v simpl obliki. Da ti kažem eno storitev - e-uprava. Hehe. In pol naj vam kaj razložim?
Iz tega, da ne znaš (oz. ne upaš) nič konkretnega navest lahko sklepamo, da je tvoja funkcija zgolj to, da se debeliš za naš denar. In prazne flance mlatiš.
Mi pa smo za ta denar lahko člani kluba razvitih in civiliziranih.
Buggy ::
jezus a je kdo ravniokar gledal na RTVSLO1 oddajo Odkrito z voditeljico Vido Petrovcic?
Tema je bila novi varcevalni zakoni vlade in kot gostje seveda vladni strokovnjaki, ki so sodelovali pri zakonih...
Srat te prime...stare kadulje brez stika z realnostjo in mladi teoreticni lakajcki, brez sirse slike...tocno tako kot se mi je zdelo da je
Slika popolnoma taka kot sem si jo predstavljal. Na koncu je voditeljica pomenljivo namignila kaksno sporocilo nam dajejo, navadnim drzavljanom trenutni vladni ukrepi - poberimo denar iz bank, cimprej ga zapravimo po moznosti za nepremicnine v tujini, ki ne bojo obdavcene.
...in gospodic iz Ministrstva za finance, kateremu je bilo vprasanje namenjeno je ves zgubljen in bogi odgovoril "...ja NE! Investiramo ga za zagon gospodarstva"
...bom to rekel tastu, ki ima tiste 3K€ na racunu...naj ga da za zagon gospodarstva kot je en teoretik oznanil, najbolje kar tako da ga nakaze ministrstvu ...keri pajaci ne me jeb**!!1
Tema je bila novi varcevalni zakoni vlade in kot gostje seveda vladni strokovnjaki, ki so sodelovali pri zakonih...
Srat te prime...stare kadulje brez stika z realnostjo in mladi teoreticni lakajcki, brez sirse slike...tocno tako kot se mi je zdelo da je
Slika popolnoma taka kot sem si jo predstavljal. Na koncu je voditeljica pomenljivo namignila kaksno sporocilo nam dajejo, navadnim drzavljanom trenutni vladni ukrepi - poberimo denar iz bank, cimprej ga zapravimo po moznosti za nepremicnine v tujini, ki ne bojo obdavcene.
...in gospodic iz Ministrstva za finance, kateremu je bilo vprasanje namenjeno je ves zgubljen in bogi odgovoril "...ja NE! Investiramo ga za zagon gospodarstva"
...bom to rekel tastu, ki ima tiste 3K€ na racunu...naj ga da za zagon gospodarstva kot je en teoretik oznanil, najbolje kar tako da ga nakaze ministrstvu ...keri pajaci ne me jeb**!!1
Keyser Soze ::
Iz tega, da ne znaš (oz. ne upaš) nič konkretnega navest lahko sklepamo, da je tvoja funkcija zgolj to, da se debeliš za naš denar. In prazne flance mlatiš.
Mi pa smo za ta denar lahko člani kluba razvitih in civiliziranih.
Ti pa si za hece, član kluba razivith in civiliziranih? LOL. Nemogoče, ker drugim očitate tisto, kar sami najbolj počnete.
Kaj naj konkretno navedem, če pa forsiraš tule meglo? Sem želel konkretne odgovore, ampak bolj konkretnih od vladne propagande podkovanih "dejstev" nisem dobil. Konkretno, argumentirano debato je tale tema zaključija s trenutkom, ko se je ideja o radikalnem varčevanju utrla v glavah SDS in koalicije. Ideja, ki nima konkretne podlage ne more in nikoli ne bo bila predmet resne debate.
OM, F, G!
Buggy ::
aja BTW: danes sem iz zaneslivih virov izvedel da so v DU, v duhu racionalizacije preklicali redne zdravniske preglede na 5 let. Tisti, ki so imeli letos nacrtovan obvezen pregled (ZDR) in so dobili od zdravnikov ze kartone so dobili postfestum obvestilo o preklicu pregleda :D :D :D
Ce ze to ni dovolj, da je to v navzkrizju s kolektivno pogodbo je pa dost zalostno, da so se spustil tako nizko da se svoje zaposlenim ne bodo nudili, kar je obvezno tudi v zasebnem sektorju, drugace so kazni. A ima ta banda sploh se kaksen moralni prag al je res cist zgubila kompas?
Ce ze to ni dovolj, da je to v navzkrizju s kolektivno pogodbo je pa dost zalostno, da so se spustil tako nizko da se svoje zaposlenim ne bodo nudili, kar je obvezno tudi v zasebnem sektorju, drugace so kazni. A ima ta banda sploh se kaksen moralni prag al je res cist zgubila kompas?
Invictus ::
Nima ga. Zdaj poskušajo pokrasti še ves denar, ki je še ostal državljanom na bankah in v štumfih.
Moj bo šel lepo na bolj varno lokacijo ...
Moj bo šel lepo na bolj varno lokacijo ...
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
Daedalus ::
Ce ze to ni dovolj, da je to v navzkrizju s kolektivno pogodbo je pa dost zalostno, da so se spustil tako nizko da se svoje zaposlenim ne bodo nudili, kar je obvezno tudi v zasebnem sektorju, drugace so kazni. A ima ta banda sploh se kaksen moralni prag al je res cist zgubila kompas?
Zaposleni naj tožijo. Država nima kaj kršiti zakonodaje. Če ne drugače, je to treba bučname naučiti the hard way.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Zheegec ::
hja, nas (pametnih) ne bodo nikoli poslušali. Boljši nadzor učinkovitosti in višje plače v JU, pa odpustiti ves višek paper-pusherjev in znižati število občin za vsaj 70% ter vse odpustiti...
Ampak to pa sindikati spet ne bi bili za, vlada pa tudi ne... Imajo preveč vseh možnih kolegov tam zaposlenih...
Ampak to pa sindikati spet ne bi bili za, vlada pa tudi ne... Imajo preveč vseh možnih kolegov tam zaposlenih...
"božja zapoved pravi; <Spoštuj očeta in mater>,
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
ne govori pa o spoštovanju sodstva."
Janez Janša, 29.04.2014
Karaya 52 ::
Vidim da ni f kloaki nic novega, drzavo se vedno vodijo srednji uradniki, baje zapade sneg, tko da bo fino smucat na racun davkoplacevalcev. Pogresam struklja, mogoce se bo pojavil naslednje leto ob novih rezih.
MaTTe ::
hja, nas (pametnih) ne bodo nikoli poslušali. Boljši nadzor učinkovitosti in višje plače v JU, pa odpustiti ves višek paper-pusherjev in znižati število občin za vsaj 70% ter vse odpustiti...
Ampak to pa sindikati spet ne bi bili za, vlada pa tudi ne... Imajo preveč vseh možnih kolegov tam zaposlenih...
Se strinjam z vsem razen z višanjem plač. Mogoče res selektivno in tistim z minimalno plačo bi dvignil ampak ne vem no, v gospodarstvu so se znišale plače in zmanjšalo število zaposlenih, JS pa kot, da ne je*e žive sile, se cel čas širi in denar se tudi zapravlja ko nor na račun neracionalnih odločitev. Bi prej bil za to, da se določi meja koliko denarja lahko zapravimo za plače v JS in potem naj se razpolaga s tistim denarjem kakor se ve in zna. Se grem stavit, da bi se višek hitro odstranil, ker bi to pomenilo več denarja na posameznika ;)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: MaTTe ()
MaTTe ::
Aja še tole sem prej pozabil omeniti:
Zakaj nihče od politikov niti predlaga ne, da bi se legalizirala prostitucija? Se mi zdi, da bi se lahko dosti denarja potegnilo iz tega ...
Zakaj nihče od politikov niti predlaga ne, da bi se legalizirala prostitucija? Se mi zdi, da bi se lahko dosti denarja potegnilo iz tega ...
darkolord ::
Se mi zdi, da bi se lahko dosti denarja potegnilo iz tega ...Koliko?
Pa kar "zastonj" namreč to tudi ni - treba je analizirati obstoječe stanje, naštudirati sistem, napisati in sprejeti zakonodajo, pripraviti službe ki bodo opravljale nadzor, opravljati nadzor, ...
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: darkolord ()
Invictus ::
Se mi zdi, da bi se lahko dosti denarja potegnilo iz tega ...Koliko?
Pa kar "zastonj" namreč to tudi ni - treba je analizirati obstoječe stanje, naštudirati sistem, napisati in sprejeti zakonodajo, pripraviti službe ki bodo opravljale nadzor, opravljati nadzor, ...
Mogoče poenostaviti davčne procese da lahko tako davkoplačevalec in pobiralec davkov opravita te, skoraj v gene zapisane, davčne postopke?
Kaj pa imaš za analizirat? Napišeš zakon in to je to. In ga objaviš ter začneš izvajat. Razen če so na davčni taki idioti da ne znajo izvajat svojih zakonov ... In potem rabijo zunanje svetovalce.
"Life is hard; it's even harder when you're stupid."
http://goo.gl/2YuS2x
http://goo.gl/2YuS2x
djordjevic ::
Kako moreš vendar biti tako brezčuten do naših vrlih davčnih strokovnjakov?
No grave is deep enough to keep us in chains.
Keyser Soze ::
djordjevic je izjavil:
Kako moreš vendar biti tako brezčuten do naših vrlih davčnih strokovnjakov?
Si že bil kdaj poleg pri kakšni pripravi predloga zakona?
OM, F, G!
djordjevic ::
Sej bova zdaj zdaj slišala levite, kako se prekleto motiva.
edit: evo, za par ms sem bil prehiten
Nope, sem bil pa vedno znova presenečen nad dejstvom, da sem na večjem davčnem uradu običajno izvedel kakšno reč pri eni peti do šesti osebi. Color me stupid, če potem o davkarjih nimam najboljšega mnenja.
edit: evo, za par ms sem bil prehiten
Nope, sem bil pa vedno znova presenečen nad dejstvom, da sem na večjem davčnem uradu običajno izvedel kakšno reč pri eni peti do šesti osebi. Color me stupid, če potem o davkarjih nimam najboljšega mnenja.
No grave is deep enough to keep us in chains.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: djordjevic ()
T-h-o-r ::
djordjevic je izjavil:
Huh, bi se splačalo vlagat v razvoj in/ali kloniranje Keyserjev. Bi imeli takoj standard Švice!
a lahko nehate s to švico, zaboga
ko bomo tudi mi bančna meka za vse kriminalce in white collar lopove/milijarderje, diktatorje etc., se bomo pa primerjali s švico
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: T-h-o-r ()
djordjevic ::
Predvsem pa, ko boš imel zajamčeno minimalno postavko (čistilka-style) okoli 20 frankov ali tam nekje 13 evrov. Ja, potem se bomo primerjali s Švico. Kjer zasluži en serviser v firmi, ki proizvaja dvigala (Kone, Schindler, Thyssen-Krupp) po 5000 frankov mesečno (sicer bruto, ampak 80% tega ostane na računu), pri nas pa štuka z dobrim jurjem ojrov (mogoče niti toliko ne dobi). Ja, takrat se bomo primerjali. Pa ko bo pri nas raja toliko pametna, da bo na referendumu zavrnila povečanje dopusta za dva tedna ali pa zvišanje minimalne postavke za 25%. Takrat se bomo primerjali s Švico. Predvsem pa, ko bomo imeli multinacionalke, ki Švici nosijo milijarde. Takrat se bomo primerjali z njo.
Do takrat pa - STFU.
Do takrat pa - STFU.
No grave is deep enough to keep us in chains.
T-h-o-r ::
ja, saj tudi pri nas 0 od tega ne bi bil problem, če lahko njihove banke brez težav financirajo gospodarstvo
rajši dajte avstrijo v ta kontekst, je precej bolj realen in normalen
šivca je pa bolj, kot da bi maribor primerjal z las vegasom or sth.
pa ja, eno vprašanje za znalce: zakaj kar naprej kričite: "slovenija nekonkurenčna" itd., ko pa je delavec precej manjši strošek za delodajalca, kot pa v avstriji
morda bi morali privatniki pogruntat, da pač rok ne vtikajo v firmin dobiček in si ga potem prelagajo na svoj račun
rajši dajte avstrijo v ta kontekst, je precej bolj realen in normalen
šivca je pa bolj, kot da bi maribor primerjal z las vegasom or sth.
pa ja, eno vprašanje za znalce: zakaj kar naprej kričite: "slovenija nekonkurenčna" itd., ko pa je delavec precej manjši strošek za delodajalca, kot pa v avstriji
morda bi morali privatniki pogruntat, da pač rok ne vtikajo v firmin dobiček in si ga potem prelagajo na svoj račun
Why have a civilization anymore
if we no longer are interested in being civilized?
if we no longer are interested in being civilized?
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: T-h-o-r ()
djordjevic ::
Ne, predvsem bi morali razvijati in (proizvajati) produkte z višjo dodano vrednostjo. V tem je ves kleč.
No grave is deep enough to keep us in chains.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Stavka javnega sektorja (strani: 1 2 3 4 5 6 )Oddelek: Problemi človeštva | 49829 (43949) | dstr17_ |
| » | Stavka (strani: 1 2 3 4 … 8 9 10 11 )Oddelek: Problemi človeštva | 142791 (134089) | poweroff |
| » | Ima Slovenija prevelik javni sektor? (strani: 1 2 3 4 5 )Oddelek: Loža | 84060 (79644) | lexios |