☰

» »

Samsko življenje brez resne zveze

Samsko življenje brez resne zveze

««
2 / 8
»»

guest #44 ::

@ta-mau

rad bi ti vrjel, ampak žal povsot vidim več ali manj isto dogajanje. Ljudje so si od pamtiveka želeli popolnost, v to nas narava žene (evolucija). Takoj ko zagledamo nekoga boljšega si ga zaželimo, čeprav ga lahko imamo le v mislih, saj fizično bi bilo preveč riskantno.

Trdit, da nekdo tega noče pa nakazuje na neko bolezen, ki bi jo evolucija v kratkem izkoreninila. Seveda, večina se nas more sprijaznit z manj.
Veliko stvari v življenju se ravna po gausovi krivulji in vsi vemo da po tej razporeditvi lahko določimo podpovprečje, povprečje in nadpovprečje...

Trdit, da se enim ne godi bolje je malce naivno. Če že vam ni jasno, dejte si kak ekstremen primer omislit...nevem pač, rečte rojenemu paraplegiku/amputirancu/slepcu, da sreča ni vse. Pomojem če bi lahko bi vas nabrcal z užitkom.
Življenje ni pošteno, nikoli ni blo...mam pa edino upanje, da nekoč bo. Upam, da se kaj lepega kuha tam v laboratoriju singularitancev. ;)

globalna80 ::

Arto, to nisem jaz napisal, ampak sem citiral.

Drugače pa nekateri na tem forumu so preveč ego s preveč potrebami po čutnih užitkih, ki lahko zasvojijo. So mlade duše zgleda.

Čutni užitki (seks, ego-pozornost) dolgoročno ne prinašajo sreče ampak le začasno potešitev. Tako ne boš nikoli zadovoljen, ker boš rabil še in še.
To dolgoročno prinaša trpljenje - za tiste, ki imajo potrebo po tem.

Če nimaš velikega ega in nimaš želje po čutnih užitkih postaneš srečen v vsakem trenutku in zato ne rabiš potešitve in fizičnih čutnih užitkov.

Je pa res, da se skozi trpljenje največ naučiš in greš skozi evolucijo zavesti.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

Zgodovina sprememb…

gzibret ::

Odgovor se nanaša na izvorno (prvo) vprašanje...



Jaz sem bil do svojega 33 leta samski. Samo po tridesetem mi je začelo že počasi vse skupaj najedat. Pomanjkanje rednega sexa je bil tukaj še najmanjši problem. Sicer bi ga lahko imel več, samo tudi kot samski se ne morem pritoževati, da mi ga je resnično manjkalo.

Problem je bil drug. Vsi moji kolegi so bili dobesedno poženjeni ter s froci, nisi imel več nobenega, s katerim bi šel zvečer na pir, ali imel dober čvek. Nobeden ni več imel časa, ali je imel obveznosti, ali so šli s partnerjem nakupovat, ali je moral ahtati froce, ali sta šla k tašči na kosilo itd itd... Še večji problem je bil, kam in s kom za vikend. Če sem hotel iti kam, sem moral iti sam, ali pač nisem šel.

Dilema posebne vrste je tudi bila, kam na morje, s kom smučat, s kom iti na potovanje. Skoraj vsak fak*** večer sem ležal v postelji sam in totalno zdolgočasen. Poleg tega pa je tukaj še biološka urica, ki je neusmiljeno tiktakala. Sicer sem imel sodelavce v službi, s katerimi sem šel kdaj pa kdaj po šihtu na kakšno pijačo, ali pa na tenis. Če bi bil pa brezposeln, pa bi se mi verjetno zmešalo.

Sedaj živim s partnerico, ki jo imam rad (in mislim, da je tudi obratno) in moram rečt, da mi niti pod razno ni bilo žal storiti prvega koraka. Sej nekaj moraš dati za zvezo, samo nazaj pa dobiš z debelimi obrestmi.

Tako da ne vem... Tudi jaz sem v tvojih letih mislil, da je biti sam nekaj najboljšega na svetu. Ampak časi se spreminjajo, družba gre po svoje, ti se staraš, imaš vse manj in manj kolegov, ki so pripravljeni dati njihov čas za druženje s tabo... Potem pa je tukaj venomer prisoten še tisti nevidni družbeni pritisk, v smislu, da je s tabo sigurno nekaj narobe, če živiš sam, ter subtilna vprašanja, kateri spol ti je v resnici všeč. Mja, boš videl... če ne prej, čez kakih 10 let.

Ajd, dost je... grem sedaj domov, pol z boljšo polovico kuhat kosilo, pol pa se z njo malo pogret v posteljo ;)
Vse je za neki dobr!

ta-mau ::

jverne, sam zraven ne bi preveč mešal statistike. Vsak je samosvoj individuum tako da prav malo me briga kaj povprečja nakazujejo. Lahko so mi za neko referenco, kje se trenutno nahajam in kam se lahko umestim, niso pa za zgled. Glede hrepenenja po boljših stvareh, pa mislim, da nas samo omejujejo. Če se osredotočimo na materjalne dobrine nam le te predstavljajo takozvani "attachment" od katerega smo odvisni in zaslepljeni. Veliko teorij pravi, da če znamo naredit distanco do njih oz. se jih zavedamo, že dosti naredimo za lastno svobodo... jah vem teorija je eno praksa pa pokaže neki druzga :)

ripmork ::

Človek je razpet med "kaj imam" in "česa nimam"
Prvi način daje zadovoljstvo, drugi pa vzpodbuja razvoj, inovativnost...
Tapravi balance je treba najti.

Ko začne človek pri sebi mal stvari v glavi šlihtat ugotovi, da je počutje odvisno ne toliko od situacije, bolj od načina razmišljanja.
Sej veste tisto o čakanju... ko bom enkrat fertik s šolo/faksom/ko dobim službo/sem srečno poparčkan ipd bo pa vse boljše:))...
bo klinac ja. Al se imaš dobro ta moment, ali pa nikoli. Čist odvisno od tega, kaj se v glavi dogaja.

Bit v zvezi potem ni več idealizirana stereotipna formula za srečo (kar seveda ni, zato je tudi toliko ljudi potem razočaranih), ampak le še en "level up" kar se tiče obogatitve življenja. S tapravim človekom, seveda.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: ripmork ()

globalna80 ::

Ripmork, se strinjam.

Sreča je v glavi oziroma v mislih, v zavesti.

Če si v mislih srečen potem ne rabiš čisto nič. Lepo je imeti seks z ljubljeno osebo, ljubezen. Vendar ne če je to zgolj zaradi potešitve in zaradi navezanosti in odvisnosti.

Srečni bomo takrat ko nebomo več navezani in odvisni od ničesar. Navezani na osebe, stvari, razne užitke itd, skratka na karkoli.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

Zgodovina sprememb…

blackbfm ::

Problem je bil drug. Vsi moji kolegi so bili dobesedno poženjeni ter s froci, nisi imel več nobenega, s katerim bi šel zvečer na pir, ali imel dober čvek. Nobeden ni več imel časa, ali je imel obveznosti, ali so šli s partnerjem nakupovat, ali je moral ahtati froce, ali sta šla k tašči na kosilo itd itd.


Jah a veš kako na psihiatriji pravjo, ni problem v drugih, problem je v tebi;) Pač saj ne moreš pričakovat da bo nekdo s frocom, familijo in službo imel tok časa zate kot prej. Če nisi pretirano dolgočasen te mlajši ljudje (ki so brez večjih obveznosti) hitro sprejmejo v družbo, res pa da ne pade samo od sebe, noben ne bo pršu do tebe in te zvleku iz stanovanja/hiše.

Srečni bomo takrat ko nebomo več navezani in odvisni od ničesar. Navezani na osebe, stvari, razne užitke itd, skratka na karkoli.


Življenje ni tak črno belo, to kar ti pišeš je pa spet (tako kot ponavadi) ena veja znanstvene fantastike.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: blackbfm ()

Karaya 52 ::

Stavim, da velika vecina samskih v tem ne uziva, izgovor, da je tudi to povsem sprejemljivo stanje je obrambni mehanizem, ki prekrije obcutek tesnobe na kratek rok. Tekom casa izgovor zgubi ucinek oz. oseba poisce nadomestek. Ali gre za neko aktivnost kot je deloholizem ali kaj slabega kot je odvisnot od racunalnika in x substanc je stvar posameznikovih kompetenc. Dejstvo je, da drugih prakticno ne moremo spremeniti, zato je vsako bentenje cez sistem, clovekovo naravo in ostalo, tudi eno masilo, bolj ali manj racionalno opravicevanje lastne nezmoznosti, nekompetence. Kot vedno, je tudi tukaj popolna transparenca imo way to go. Poznavanje protokolov in kriticna samorefleksija, kolikor je pac le lahko objektivna. Se mi pa z leti dozdeva da je vse skupaj lahko en loop, iz katerega te lahko resi povsem random dogodek, tako da lahko naredim kriz cez vse kar sem v postu napisal. :))

globalna80 ::

Skoraj vsi ki smo tukaj na tem svetu smo vsaj od nečesa odvisni ali navezani. Zato smo tukaj na tem playground-u, da prek izkušenj pridemo do nenavezanosti. Tisti ki so to dali že čez so v višjih dimenzijah.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

oracle ::

jalovec09 je izjavil:

a ma se je tu tudi kdo odločil da bo pri 25+ letih ostal sam

Da. Razlogi so kompleksni in kokr tok osebni, zato se ne bom preveč spuščal v to. Lahko pa rečem, da je bila odločitev dvostopenjska. Najprej sem se odločil, da ne bom imel otrok (pred tem sem bil prepričan da jih bom mel - nekje do 18. ali 19. leta). Sedaj po nekaj resnih zvezah sem se odločil, da ostanem kar samski. Med drugim ne vidim okoli sebe niti med nekdanjimi izbrankami take ženske, ki bi bila dovolj na nivoju. Po drugi strani je pa seveda lahko problem v meni in mojih "zahtevah". Puščam odprte možnosti, če se najde prava, ampak na to računam z enako sigurnostjo kot na glavni zadetek na loteriji. Če človek resno sprejme tako odločitev zna bit zelo težko iz teorije preiti v prakso. Ampak gre. Kar se tiče osamljenosti na stara leta je pa tako butasta izjava, da adijo pamet. Po tej logiki vse kar delaš v življenju delaš z namenom, da ne boš sam na stara leta:D That said, 95% starcev je osamljenih/ovdovelih, pa so bli vsi poročeni in imajo vnuke.

jalovec09 ::

Sej se bom najbolj ugriznu, nakonc pa bom imel 5 otrok, ker mi je že od nekdaj želja imeti 5-7 otrok, ampak bodo pridni. Jaz prihajam iz številčne družine, moj oče je bil prvi med 12, nas bratov in sestr je vse skupaj 5, čeprav sta starša hotela imet še dva, troej nas bi bilo bratov in sestr 7.

oracle ::

Drgač statistika kaže, da s(m)o ljudje glede partnerstva hudoooo preveč optimistični. Delež ločitev je ogromen, še več jih gre narazen že prej. Ampak vsi vedno znova mislijo "this is the one". Kolikokrat ste že tako mislili, pa se je izkazalo nasprotno? Koliko ločencev si je to mislilo? Koliko varanj se dogaja? Koliko ljudi ostane skupaj iz navade ali celo strahu? In konec koncev, koliko jih bi zares priznalo, da niso sreči v zakonu, ali še huje, da obžalujejo otroke?

Malo v razmislek:P

EDIT: Ko smo že ravno pri tem, mogoče pa čez 10 let oženim samohranilko :D Mulc že nekaj star, ona pa tud pripravljena se potrudt, glede na to da jo bo redko kdo hotu. Nimam namreč niti najmanjše želje ohranjat družinske gene, tako da tudi sicer v primeru normalnega partnerstva sem odprt do posvojitve.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: oracle ()

jalovec09 ::

gzibret je izjavil:


Problem je bil drug. Vsi moji kolegi so bili dobesedno poženjeni ter s froci, nisi imel več nobenega, s katerim bi šel zvečer na pir, ali imel dober čvek. Nobeden ni več imel časa, ali je imel obveznosti, ali so šli s partnerjem nakupovat, ali je moral ahtati froce, ali sta šla k tašči na kosilo itd itd... Še večji problem je bil, kam in s kom za vikend. Če sem hotel iti kam, sem moral iti sam, ali pač nisem šel.


A pa res rabiš za vse to družbo, saj smo odrasli, tud jaz sem in še vedno grem sam na izlet, in tudi ostali to počno, čeprav imajo doma boljšo polovico.
Dobr na morje nebi šel sam, a me tudi morje ne zanima nič, če pa ga hočem vidt pa se zapeljem tja dol, sem bil enkrat doli, ko sem očeta peljal na ene preglede, pa sem potem šel po svoje, na obali nisem zdržal niti 10 minut, zato pa velik raje grem v planine, hribe, tja kjer so gore.
Po nakupih hodi veliko ljudi samih, na kavico/sok pa se gre s komerkoli na en klepet.

eieieie1 ::

Ok morje tam dol pri nas res ni nekaj preveč zanimivega... Si že probal kak all inclusive 4-5* na kanarskih otokih/usa/karibih/aziji... za kak teden ali 2? Meni bi tak dopust bil čist odveč, če bi moral it sam...

jalovec09 ::

Ne, ker mi morja ne potegne, sam dolgčas bi bil,...razni ogledi mest pa te tudi zmatrajo.

opeter ::

Hmm ... a to pomeni, da nimate možnosti, da bi imeli kolege (moške in ženkse), ki so tudi nekako tako samski, kot ste vi sami?

Ker s takimi lahko brez težav greš na pijačo in se z njimi potepaš ... ker nimajo nekih obveznosti.
Predstavljajte si, kot odrasle "otroke". Torej kot, da bi bili še vedno dijaki/študentje.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

tsh2 ::

oracle je izjavil:

Nimam namreč niti najmanjše želje ohranjat družinske gene, tako da tudi sicer v primeru normalnega partnerstva sem odprt do posvojitve.

Meni se gre pa ravno za gene, za življenje/druženje z žensko mi pa ni toliko. Glede tega imam nekako tak načrt: če mi bo do 40-ga leta uspelo obogateti si bom probal nekako najti eno 20 letnico, magar kakšno iz manj razvitih držav, in imel z njo 5-10 otrok. Drugače bom pa sam, tudi ne bo kakšna katastrofa.

Da pa bi skrbel za posvojene otroke se mi pa upira, ni zame.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: tsh2 ()

guest #44 ::

Mah preveč hipijev v tej temi. Koliko neumnosti so si ljudje skozi tisočletja izmišljali, da bi se počutili boljše. Budizem, Krščanstvo,... Večina nas zgolj igra neko polovično igro, jaz pač nisem zadovoljen s tem. Hence imam tak pogled na zadeve, čeprav vstrajam navkljub razmišljanju, pač nagon po preživetju in to. Lagal v faco si že ne bom, češ kako morem bit zadovoljen s tem kar imam. Fuck that. Če bi se vsi tako obnašali pol nebi bilo nobenega napredka. Napredek nastane ker ljudje hrepenijo po boljšem.

Vitez ::

Polovično igro igraš, ker ne veš, kaj hočeš v življenju. Kdor ve, pa igra pravo igro, ki je ti mogoče tudi ne razumeš. Ne širi svojega problema na neko imaginarno množico.

Ganon ::

Jaz sem že nekaj let samski. Sicer ne vem kaj bo prinesla prihodnost, ampak v tem času sem še enkrat več spoznal, kako hudičevo zabavno in uživantsko je življenje, če imaš vseh 24 ur na dan samo zase. Uživam na polno.

guest #44 ::

Jz dobro vem kaj hočem v življenju. Problem je ker ni pogoja, da bi to se tudi uresničilo.

globalna80 ::

En kup praznih želja in nesreče.

Kaj je napredek?
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

g. Oden ::

Kolikor odgovorov toliko različnih pogledov:) Ena izmed bolj zanimivih tem tukaj na slo-techu, kar jih je kdaj bilo. Ko sem videl naslov teme sem želel napisat svoj pogled, po prebiranju odgovorov pa ugotovil, da nimam nič za napisat:)) Jah, važno je, da uživamo v tem našem življenju, pa če živimo enkrat ali x-krat, pa če smo sami ali pa imamo x prijateljev, y žen, z priležnic, q otrok etc. etc. Glavno je, da vsaj poskušamo spoštovat vse kar nam je v tem življenju dano.

iceman3 ::

g. Oden je izjavil:

Kolikor odgovorov toliko različnih pogledov:) Ena izmed bolj zanimivih tem tukaj na slo-techu, kar jih je kdaj bilo. Ko sem videl naslov teme sem želel napisat svoj pogled, po prebiranju odgovorov pa ugotovil, da nimam nič za napisat:)) Jah, važno je, da uživamo v tem našem življenju, pa če živimo enkrat ali x-krat, pa če smo sami ali pa imamo x prijateljev, y žen, z priležnic, q otrok etc. etc. Glavno je, da vsaj poskušamo spoštovat vse kar nam je v tem življenju dano.


Zelo diplomatski odgovor:D

gzibret ::

jalovec09 je izjavil:

A pa res rabiš za vse to družbo, saj smo odrasli, tud jaz sem in še vedno grem sam na izlet, in tudi ostali to počno, čeprav imajo doma boljšo polovico.
Dobr na morje nebi šel sam, a me tudi morje ne zanima nič, če pa ga hočem vidt pa se zapeljem tja dol, sem bil enkrat doli, ko sem očeta peljal na ene preglede, pa sem potem šel po svoje, na obali nisem zdržal niti 10 minut, zato pa velik raje grem v planine, hribe, tja kjer so gore.
Po nakupih hodi veliko ljudi samih, na kavico/sok pa se gre s komerkoli na en klepet.


Če te to ne moti, super. Mene tudi ni dolgo časa.
Vse je za neki dobr!

eieieie1 ::

jalovec09 je izjavil:

Ne, ker mi morja ne potegne, sam dolgčas bi bil,...razni ogledi mest pa te tudi zmatrajo.


Razvajanje v kakem SPAju, ogromna izbira pijače/jedače in to kolko hočeš, kdaj hočeš, razne športne aktivnosti na morju (surfanje, jetski, kanu, motorni zmaj, padalo...), aktivnosti na kopnem (karting, minigolf, pingpong, odbojka...). Pa plavanje in sprehajanje ob takih plažah so mi nekaj najlepšega z mojo boljšo polovico. :)

Je pa res, da moraš met mal discipline in nekaj časa šparat denar, da si lahko privoščiš mal bol razkošno potovanje, če imaš neko povprečno slovensko plačo...

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: eieieie1 ()

Šmorn ::

Še moj pogled. Star sem 29 let, pravkar se selim na svoje. Imel sem že nekaj žensk. Vedno pa sem se v zvezi počutil nekako omejenega. Imam veliko hobijev, pa je vedno prihajalo nekaj, da se nisem posvetil temu, čemur sem se hotel. Sicer mi razum pravi, da brez prilagajanja ni ničesar, vendar se vedno manj hočem prilagajati komurkoli. Trenutno sem samski in ne razmišljam več, da bi si poiskal žensko za resno zvezo. Poleg tega sem imel vedno v zvezi prevelika pričakovanja, pa bi pričakovali, da sem se kaj naučil od prejšnjih zvez. Bomo videli, mogoče pa pride kdaj mimo prava, ker do sedaj očitno prejšnje niso bile. Problem je verjetno na moji strani. Pa mi recimo v samskem življenju ne ustreza vsakotedensko pitje po kafanah. Pač delam stvari, ki me veselijo po svoje in kadarkoli hočem. Možno je pa tudi, da me bo tako razmišljanje kdaj teplo. Ta post sem sicer prebral še enkrat pred objavo, zato vem, da je verjetno malo pomešano vse skupaj. Pač sem napisal kar sem se pač trenutno spomnil.

power12 ::

Živjo !

Jst poznam enga, ki je pri 45 letih popolnoma sam ! Model je imel nazadnje resno zvezo pri 28 letu starosti, takrat ga je baba pustila in je ugotovil da je bolj srečen če je sam !

Človk ima zaradi tega, ker je sam veliko denarja vsako leto potuje po svetu ( prepotoval je že čisto vse zvezne države v ZDA ). Seveda vsak človek si mora potešiti seksualne potrebe zato še zmeraj občasno sexa kjerkol je :)) . Model ma dva avta oba v vrednosti nad 10.000 eurov, prijatlov ima veliko, z družino se dobivajo redno s to razliko da je on edini, ki pač nima življenske sopotnice.

Ko se z njemu pogovarjam, vidim da je srečen njihov rod bo nadeljeval njegov brat ki ima otroke. Človk je tud sovražnik otrok ( se jih boji ). Pač vse je odvisno od posameznika.

Jst osebno se tud ne morem predstavljat kot očeta ! Zadnjič je moja punca v rokah držala sosedovo punčko 1 let staro, in ko me je pogledala je prav naredila un pogled ( a bi še midva ) :D , k se je men sam v glavi zavrtel :))

blackbfm ::

Kupi ji psa, pa naj se z njem ukvarja:P

No midva z bivšo imava psičko, pristala je pa pri njenih starših kot ena sirota:)) ne saj ji je fino tam..ampak res je skoraj kot otrok :))

klogh ::

Kaj pa obratno, kako rešujete problem tisti, ki se niste odločili prostovoljno za samsko življenje? Star sem 26+, nimam nobenih prijateljev, ne poznam nobene ženske, niti nikoli nisem bil v zvezi. Sredi civilizacije živim dobesedno kot Robinson Crusoe, že celo življenje :8) Dvomim, da se bo v mojem življenju kdaj kaj spremenilo, leta tečejo in vsako leto je isto kot prejšnje. Saj na nek način sem se že sprijaznil s tem, samo včasih ni prijetno, ko pomisliš, da življenje teče mimo, ti pa nimaš nobenih priložnosti za spoznat koga.:| Pa tud hobije imam bolj samotarske, kamorkoli grem, na potovanje, morje, izlete, pohode, grem vedno sam. Še posebej rad se potikam in taborim po divjini kjer ni nobenih obiskovalcev, to je moj največji užitek... dvomim, da si katera ženska želi moškega, ki mu je to užitek.:D Zadnje čase tudi čedalje bolj razmišljam, da bi nekaj let na polno delal cele dneve, nato pa čez kakšno desetletje preprosto pustil službo in pobegnil v divjino.. samo slovenija je precej majhna, da bi lahko živel na tak način. Torej moja želja je, da bi živel kje na res odročnem kotičku sveta.

Včasih nisem imel takih želja, samo zdaj se mi pa zdi, da me to vedno bolj zabava in že prav uživam, ko se lahko potikam sam sredi ničesar. Ljudi niti ne znam spoznat, niti ne vem kje bi lahko našel partnerko, ali prišel v stik s potencialnimi. Niti sanja se mi ne. Ulica ni rešitev za to, ker moraš bit res komunikativn, da ti to uspe. Največji problem je v tem, da če nimaš nikakršne družbe, tudi ne moreš prit v stik z novimi ljudmi. Četudi po nekem naključju srečam partnerko, ne vem kako bi gledala na to, da nimam nobene družbe ali pa da pri teh letih nisem imel nobene resne zveze.

Da ne bo pomote, nisem fizično grd, skrbim za svoj izgled. Imam tudi prijeten karakter, sem razgledan in izobražen. Tudi samozavesten pri projektih, ki se jih lotevam. Samo pač nimam neke sreče ali kako bi temu rekel. Tudi po matematični oceni, ki sem jo naredil je verjetnost, da pridem po naključju v stik s kakršnokoli punco in imam pri tem uspešno zvezo tako majhna, da bom prej na loteriji zadel.:D Tako, da sam poskušam živet čimbolj kvalitetno, kolikor pač človek lahko sam živi, imam različne hobije, ki mi zapolnijo prosti čas itd. Če kdo predlaga, da naj iščem prek neta.. sem že poskusil, ampak je na takih straneh premalo ženske populacije. Tiste, ki pa se registrirajo gor, pa imajo takoj zabit predal ali pa iščejo nekega idealiziranega moškega ali kaj vem koga. Pa ta post ni zajebancija, da ne bo kdo mislil, je napisan povsem resnično.

Šmorn ::

@klohg
Začni hoditi med ljudi. http://www.dogodkizasamske.si/ mogoče? Enkrat precej časa nazaj sem za probo šel na hitre zmenke, sicer ne preko njih in je bilo čisto fajn. Ženske te ne bodo pojedle :). Večina jih je bila vsaj "normalnih" za pogledat če ne drugega, prej bi rekel da so bile nadpovprečne. Mogoče si poglej videe od teh tipov: http://www.youtube.com/user/SimplePickup. Če se že ne strinjaš z njihovim načinom, vsaj vidiš, kaj naredi samozavest.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Šmorn ()

blackbfm ::

Zato ker samo tuhtaš in nič ne narediš. Eni s(m)o pač malo bolj nagnjeni k temu:P Torej najbolše da greš kar k dejanjem. Za začetek greš do kakšne punce ki ti je ušeč, ji rečeš da ti je simpatična in če ti da cifro da bi šel z njo na pijačo. V kolikor ne boš mel nekega weirdo pristopa boš cifro skor sigurno dubu, kasneje je pa pač odvisno a si ti tut njej všeč. Če ne trza se pač nima smisla naprej ukvarjat. Je pa bistvo da delaš na tem, ne da čakaš, čeprav včas tud kakšna punca kaj namiguje pa človek tega sploh ne opazi.

Ali pa greš nekam kjer je večja masa ljudi pa kar pristopiš k kakšni manjši družbi. Nazadnje sem na enem koncertu videl enga tipa in dve punci pa sem jih šel mal "zaslišat" kva kej dogaja itd. Mi je tip kasneje rekel da moram met pa kar dost samozavesti da lahko kar tako pristopim in začnem debato. Tak da dostkrat so naše predstave mal izkrivljene..

ripmork ::

Ti nasveti so čisto dobronamerni... sam če ima človek močno socialno anksioznost (po mojem skromnem poznavanju psihologije mislim, da v @klogh-ovem primeru za to tudi gre) so kot streljanje v luft. Težavno pristopanje do punc je le vrh ledene gore.

To, da bi bilo zaradi kateregakoli razloga težje nove ljudi spoznavat - se sploh ne strinjam.
Ljudje so povsod in z veliko večino ljudi se da hitro klepet zalaufat (najsi bo to na sprehodu s psom, ob čakanju na karte, ob kakšnem dogodku na avtobusu, v čakalnici pri zdravniku, bilokje). Sploh ni dilema when&where, ampak so glavni razlog osamljenosti omejitve, ki si jih človek v glavi dela.

power12 ::

@klogh , zdej mogoče te ovira tudi služba, kakšna je ?

Recimo jst sm ful velik punc izgubu samo zaradi službe, ta pa zahteva delo med prazniki, novo leto , tudi nočne službe itd.... in so me pustilo kot razlog da potrebujejo tazga fanta da bo hodu v klube itd... kar pa jst nisem tak ( sem deloven človek ), vse dokler nisem najdel punce, ki me je sprejela tazga kakršen sem, čeprav tudi pri njej samo čakam kdaj me da na čevelj, to je problem pri naših puncah :))


Zdej recimo jst mam tak delovnik pridem ob 2 zjutraj iz službe, spim do 11, ob 14 mam pa naprej službo torej imam 2 uri časa da se dobim s punco ( če je frej za kavico potem pa naprej v službo ), ampak to je samo 10 krat na mesec da imam delovnik, ki je tko nabit. Drugače pa ja, jst sem zdejšnjo punco spoznal v BTC-ju v Ljubljani, ko ji je torbica padla in sem ji pomagu pobrat, potem me je vprašla še kje je ena trgovina potem se je pa kar zgodilo !

Pač punco boš dobil ravno takrat ko boš najmanj pričakoval ;) no ni lih takoj punca najprej je kolegica itd...

Aja naj opozorim na tole da niso lih vse punce samske, tko da ne lih osvajat punco v kakšnem kinu ker mogoče lih ni sama ! Da neboš kakšno bo gobcu staknu od njenga fanta. Torej najbolje je omrežit kakšno tako, ki se sprehaja sama ali pa s kolegico

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: power12 ()

Vitez ::

klogh je izjavil:

Kaj pa obratno, kako rešujete problem tisti, ki se niste odločili prostovoljno za samsko življenje? Star sem 26+, nimam nobenih prijateljev, ne poznam nobene ženske


Zagrabi življenje, ne vem, kaj čakaš.

K tebi domov sama ne bo nobena prišla..

Pa malo se sam sebi smiliš..češ nimam sreče..ja model, kako boš prišel v stik z žensko, če nikoli nobene ne pecaš..

Asocialen si, če ti še ni jasno...nehaj igrat žrtev, ker to nisi.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Vitez ()

Thorus ::

klogh je izjavil:

Kaj pa obratno, kako rešujete problem tisti, ki se niste odločili prostovoljno za samsko življenje? Star sem 26+, nimam nobenih prijateljev, ne poznam nobene ženske, niti nikoli nisem bil v zvezi. Sredi civilizacije živim dobesedno kot Robinson Crusoe, že celo življenje :8) Dvomim, da se bo v mojem življenju kdaj kaj spremenilo, leta tečejo in vsako leto je isto kot prejšnje. Saj na nek način sem se že sprijaznil s tem, samo včasih ni prijetno, ko pomisliš, da življenje teče mimo, ti pa nimaš nobenih priložnosti za spoznat koga.:| Pa tud hobije imam bolj samotarske, kamorkoli grem, na potovanje, morje, izlete, pohode, grem vedno sam. Še posebej rad se potikam in taborim po divjini kjer ni nobenih obiskovalcev, to je moj največji užitek... dvomim, da si katera ženska želi moškega, ki mu je to užitek.:D Zadnje čase tudi čedalje bolj razmišljam, da bi nekaj let na polno delal cele dneve, nato pa čez kakšno desetletje preprosto pustil službo in pobegnil v divjino.. samo slovenija je precej majhna, da bi lahko živel na tak način. Torej moja želja je, da bi živel kje na res odročnem kotičku sveta.

Včasih nisem imel takih želja, samo zdaj se mi pa zdi, da me to vedno bolj zabava in že prav uživam, ko se lahko potikam sam sredi ničesar. Ljudi niti ne znam spoznat, niti ne vem kje bi lahko našel partnerko, ali prišel v stik s potencialnimi. Niti sanja se mi ne. Ulica ni rešitev za to, ker moraš bit res komunikativn, da ti to uspe. Največji problem je v tem, da če nimaš nikakršne družbe, tudi ne moreš prit v stik z novimi ljudmi. Četudi po nekem naključju srečam partnerko, ne vem kako bi gledala na to, da nimam nobene družbe ali pa da pri teh letih nisem imel nobene resne zveze.

Da ne bo pomote, nisem fizično grd, skrbim za svoj izgled. Imam tudi prijeten karakter, sem razgledan in izobražen. Tudi samozavesten pri projektih, ki se jih lotevam. Samo pač nimam neke sreče ali kako bi temu rekel. Tudi po matematični oceni, ki sem jo naredil je verjetnost, da pridem po naključju v stik s kakršnokoli punco in imam pri tem uspešno zvezo tako majhna, da bom prej na loteriji zadel.:D Tako, da sam poskušam živet čimbolj kvalitetno, kolikor pač človek lahko sam živi, imam različne hobije, ki mi zapolnijo prosti čas itd. Če kdo predlaga, da naj iščem prek neta.. sem že poskusil, ampak je na takih straneh premalo ženske populacije. Tiste, ki pa se registrirajo gor, pa imajo takoj zabit predal ali pa iščejo nekega idealiziranega moškega ali kaj vem koga. Pa ta post ni zajebancija, da ne bo kdo mislil, je napisan povsem resnično.


Zdaj ni mi jasno kako to, da nimaš nobenih prijateljev? Verjetno jih maš pa si ti pozabil nanje. Pokliči nekdanje sošolce ali pa si najdi kakšen hobi, ki ti je všeč in jih boš tam spoznal, vedno moraš najdet kake podobne teme za pogovor :)
pojdi ven in bodi socialen!

Za punce spoznavat je veliko načinov. Med drugim so klubi kjer zahaja dosti folka, odvisno kaj ti je všeč .. študentke so pogosto v kešnem klubu v Ljubljani, kot je recimo KMŠ, Companeros (zdaj tudi odvisno kje si).
Js mislim, da je idealni način da kako spoznaš Salsa oz. ples nasploh. Salsa je še posebej vredu, ker
se ponavadi menjava plesalke in na tak način jih zelo veliko spoznaš in to na trezen način :) sam je pa tako,
da ne smeš zdaj ravno rinit v vsako.

Če pa imaš problem pristop pri ženskah ti priporočam kakšno knjigo na to temo:
John Alexander - How to become an alpha male.
David Deangelo - Double your dating.

Pozor: vse te knjige je treba jemat za rezervo. Ne smeš vsega dobesedno skopirat - tako da z občutkom.

Je pa tako pri puncah moraš čimveč pristopov naredit, tako da zgubiš strah ... samo tako in nič drugače.
Včasih se boš moral prisilit, vsaj na začetku :) js ti povem, da boš zagotovo kmalu premagal strah.
Veliko punc lahko spoznaš v trgovinah in knjižnicah, povsod je dosti priložnosti, samo vidit jih moraš.
Seveda je tu tudi strah zavrnitve, sam to moraš tud premagat ...več zavrnitev, boljši boš.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: Thorus ()

opeter ::

klogh je izjavil:

Pa tud hobije imam bolj samotarske, kamorkoli grem, na potovanje, morje, izlete, pohode, grem vedno sam. Še posebej rad se potikam in taborim po divjini kjer ni nobenih obiskovalcev, to je moj največji užitek...


Evo, če te zanima, lahko občasno kakšno uščipneva, recimo rop banke, pa kaj podobnega ... ;)
Seveda v LEGO kockah. :D
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j

globalna80 ::

Govorica telesa

Govorica telesa



Pri spoznavanju žensk je dobro poznati govorico telesa, vsaj osnovne gibe, da boš vedel če si ji všeč ali ne.

Če veš, da si kakšni všeč je dosti lažje narediti prvi korak.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

mikic007 ::

Vecina ljudi je po defaultu druzabnih, tudi ce njihovo zivljenje ni. Vsekakor pa moras nekaj narediti, da povecas verjetnost za spoznavanje ljudi, pa to ni iti v klub ali kaj podobnega. Na hitro skoraj ne mores spoznati nikogar, najprej rabis neko druzbo, ki znance vedno multiplicira. Ce pogledam sebe in prijatelje, vsi imajo partnerje/ice iz nekega kroga prijateljev, spoznavali pa so jih nakljucno pri druzenju razlicnih druzb (praznovanje novih let, morje, smucanje, vse zivo, kamor gres z druzbo).

Ce res nimas sedaj nikogar, moras zaceti na zacetku, npr. v planinskem drustvu, kateremkoli drustvu, kjer lahko pridobis zraven poznanstev tudi lepa dozivetja. Takih zadev je miljon, samo prisilit se moras, saj je le od tebe odvisno, da te nekje sprejmejo.

Ta tema je res blazno obsirna in bi tezko nekaj pametnega napisal. Moja zikusnja je, da je fino imeti prijatelje in se bolj fino partnerico, ko pa jo imas, pa se ti malo tozi po samskosti. Ampak ko das skozi nekaj zivljenja, si vedno bolj pripravljen na kompromise, ker ves, kaj zelis in kaj je fejk. Mene npr. materializem skoraj ne privlaci, celo zelel bi si, da bi me stvari, ki jih lahko kupim, bolj zadovoljevale, ker je to preprosto dosegati. Pa me ne, me pa toliko bolj zadovoljujejo prijateljstva.

@jverne

Tvoj pogled tezko razumem, je prevec sterilen. Da vsi iscemo neko materialno in vizualno popolnost je precej poceni floskula. Clovek je kompleksno bitje in vizualnost ter genetska "popolnost" je mit. Poznam zazeljene moske, ki nikakor niso izplonili svojega potenciala pri partnerici, ki deluje zgolj povprecna (in seveda obratno). Bi rekel, da je precej na osebnosti, dusi ce hoces. Ampak da to spoznas, moras razmisljati in marsikaj tudi sprobati. Marsikdo je cisto empiricno prisel do spoznanja, kaj mu odgovarja in kaj ne, ni se le zadovoljil z "majhnim", ker nima vecjega dometa.

Vitez ::

No ja, tud če nimaš ravno neke družbe, ni ravno problem spoznat kakšno, moraš pa pač bit tolk bolj iniciativen..pač pristopat tu pa tam..lahko je to knjižnica, fitnes, kjerkoli..Na ta način prideš do zmenkov in potem je tu selekcija, kdo je za koga in kdo za koga ni.

Ne moreš pa bit totalno brez družbe, razen tega pa še pasiven kar se pristopov tiče, vse skupaj pa pripisovat nekakšni nesreči..To ni nesreča, to je pasivnost.

Mr Hilter ::

David Deangelo - Double your dating.

2x0=0 :)

klogh ::

Ok, vsega niti nism mogel na hitro prebrat.. saj se ne gre toliko zato, da bi se smilil samemu sebi.. sem se že bolj ali manj sprijaznil s stanjem kot je, pa tud ni vse tako slabo, imam ogromno časa za počet različne stvari, ki pa so res bolj individualne narave. Samo ob branju te teme sem se spet spomnil na to, da sem res čisto sam in pol so prišle na plan malo negativne misli. Kar sicer redko pomislim, včasih sem večkrat, pol pa ugotovil, da nima smisla se spraševat kje spoznat potencialne partnerke:)

Ok, pristopanje do naključnega folka v knjižnicah, ulici itd. ne pride v poštev zame, nisem sposoben tega, priznam. Kakšno žuranje tudi ne pride v poštev, ker nikoli nisem bil na nobenem žuru in niti ne vem kaj bi tam sploh počel. S sošolci s faksa tudi nisem imel nikoli nekih stikov ravno zaradi tega, ker nisem nikoli žuriral, zdaj so pa tudi vsi vsak na svojem koncu, zaposleni, v zvezah, z družino itd. Včasih sem razmišljal, da bi mogoče šel na kak plesni tečaj... samo ne znam niti enega koraka, niti teoretično ne ločim recimo razlike med valčkom in polko, če podam najbolj banalen primer. Pač nikoli v življenju nisem zaplesal niti koraka.

Ok, se strinjam, da je to pasivnost.. sj moje vprašanje, ko sem vprašal kako drugi rešujete problem s samskostjo, je bil bolj v tem, kako odpravljate razne negativne misli na to temo, kot to kje dejansko spoznat nove ljudi (pa čeprav sem mogoče na mestih v protislovju s sabo). Vsakemu se verjetno pojavijo negativne misli, tudi tistim, ki želijo ostat sami celo življenje. Torej rešujete to s še več dela, raznimi samotarskimi hobiji itd.? Morebiti alkohol, celodnevno žebranje rožnega venca? (ok to dvoje se zafrkavam) :D Sam delam bolj na temu, da bi znal v celoti uživat samotarsko življenje, si ga čimbolj zapolnit z raznimi zadevami. In moram rečit, da mi kar dobro uspeva, razen včasih pač, ko se pojavijo kakšne depresivne misli:8) Ko sem bil mlajši jih je bilo več, zdaj so redkejše. Nekako že več let kolebam med tem ali ostat celo življenje sam ali ne. En del mene uživa v popolni samoti (od tod ta pasivnost), drug del mene si pa želi, da mogoče ne bi bil. Torej kako eliminirat in utišat ta drugi del? Zato razmišljam, da bi se preselil nekam v največjo vukojebino kjer ne bi imel nobenega al pa vsaj minimalen stik z ljudmi, mogoče bi to pripomoglo, da bi padel v neko rutino, tirnice in če ne bi nikogar več videl na obzorju bi se potem tudi avtomatsko nehal spraševat take stvari.

pa en zgoraj je napisal, da bolj kot človek postaja starejši manj je pripravljen na zvezo.. moram rečt, da se nekak strinjam s tem.. sicer se sam večkrat vprašam kako bi bilo, če bi bil v zvezi.. pa si nikoli ne znam predstavljat, da bi živel v dvoje, vedno me obide nek neprijeten občutek.. verjetno se nikoli ne bi znal sprostit. Pač če si celo življenje asocialen, nedružaben potem se težko spreminjaš, sploh če ti ostale stvari v življenju uspevajo in živiš dokaj lagodno.. nekako si v nekih tirnicah in misel na spremembo je nelagodna, četudi si je včas zaželiš. Nekako tako bi opisal svoje stanje.

globalna80 ::

Rudolf Steiner, Kako doseči spoznanja višjih svetov

Rudolf Steiner, Kako doseči spoznanja višjih svetov



Klogh, svoj čas v samoti lahko odlično izkoristiš za razvoj telesa in duha in nadnaravnih sposobnosti, duhovnih organov, še posebej če si dost v naravi.

Priporočam knjige Rudolfa Steinerja, ustanovitelja antropozofskega gibanja.
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

Zgodovina sprememb…

gruntfürmich ::

točno tko globalna. kar pojdi v višje dimenzije. zakaj zgubljaš čas tu in sedaj z nami!? vzami si življenje in poleti!!:)
"Namreč, da gre ta družba počasi v norost in da je vse, kar mi gledamo,
visoko organizirana bebavost, do podrobnosti izdelana idiotija."
Psiholog HUBERT POŽARNIK, v Oni, o smiselnosti moderne družbe...

Šmorn ::

klogh je izjavil:

Včasih sem razmišljal, da bi mogoče šel na kak plesni tečaj... samo ne znam niti enega koraka, niti teoretično ne ločim recimo razlike med valčkom in polko, če podam najbolj banalen primer. Pač nikoli v življenju nisem zaplesal niti koraka.


Evo zadnjo žensko sem dobil ravno preko plesnega tečaja. Poklical sem kontakt, ki je ponavadi na spletnih straneh plesnih šol (iščem soplesalca ali kaj podobnega). Dobila sva se na kavi, še preden se je tečaj začel je bilo kolikor toliko resno.

klogh ::

Globalna80.. življenje v ekstremih me z leti vedno bolj vleče, zato bi šel živet nekam kjer ni nobenih ljudi, v čisto samoto, čisto divjino..:) Samo v nadnaravne stvari pa kljub temu ne verjamem, na vse gledam povsem fizikalno. Vedno sem bil geek:D

šmorn.. Sam kak ples si pa verjetno tudi že prej znal, ali pa vsaj nekaj korakov? Kar tako se verjetno tudi ne moreš lotit plesnega tečaja. Ker ženske dobro plešejo in pomoje ne hodijo na tečaje za čiste začetnike, ki niti teorije ne znajo (predvidevam).:D

amigo_no1 ::

Globalna80.. življenje v ekstremih me z leti vedno bolj vleče, zato bi šel živet nekam kjer ni nobenih ljudi, v čisto samoto, čisto divjino..:)

Aljaska ali Avstralija :D

Kar tako se verjetno tudi ne moreš lotit plesnega tečaja.

Jan, najprej je treba narediti oceno tveganja, premisliti kaj boš oblekel, kam boš šel na tečaj, v kakem položaju je Luna (mora biti v dvojčkih).
sarkazm off
LOL.Preveč premišljuješ.
Tako kot 1x "Drnovšek" v Radio Gaga, ko je celo oddajo premišljeval o prvi potezi pri šahu (je imel bele figure).

Ker ženske dobro plešejo in pomoje ne hodijo na tečaje za čiste začetnike, ki niti teorije ne znajo (predvidevam).

3x narobe - vse ženske ne plešejo dobro, niti ne znajo kar tako plesati, ne predvidevaj, ker imaš čisto obrnjen kompas.
Obstajajo tečaji za začetnike obeh spolov.

Zgodovina sprememb…

globalna80 ::

Nekateri ne verjamejo dokler ne vidijo. Problem je, da vsi razen pravih jasnovidcev vidimo samo 1% spektra svetlobnih frekvenc. Če bi rad videl in vedel kaj je v ostalih 99%...
Great spirits have always found violent opposition from mediocre minds.
Albert Einstein

Zgodovina sprememb…

Šmorn ::

@klogh
Nisem znal niti koraka. Pa vse ženske tudi ne plešejo dobro, kot je že amigo_no1 rekel, sploh če so začetnice :). Ajde polka na kakšni veselici je še šla, če sem bil pod gasom, samo to je verjetno bolj čudno zgledalo. Ali pa kakšnen ples v diskaču, to je pa to. Pa se ni nobena pretirano pritoževala dosedaj.

klogh ::

amigo_no1 je izjavil:


Aljaska ali Avstralija :D


Oboje:D Mogoče celo rajši Aljaska, je bolj razgibana glede terena in manj vroča kot Avstralija. Sem že razmišljal o teh dveh ali pa kanadi. Mogoče pa kdaj zberem dovolj samozavesti, da grem.. Ampak tam enkrat v srednjih letih. Izgubit tak nič nimam, ženske in otrok nimam, prijateljev tudi ne. Mogoče bi pogrešal samo naš tip pokrajine, ki je nekak svojevrstna, ampak če bi našel kje kak lepši kos potem dvomim, da bi me sploh kaj vleklo nazaj:)
««
2 / 8
»»

Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
⊘

Resna zveza vs samski stan (strani: 1 2 )

Oddelek: Loža		6711322 (8596) BigWhale
»

Ah to življenje... (strani: 1 2 3 )

Oddelek: Loža		10117815 (13095) Vitez
»

Zenske, rasizem in izbira partnerja (strani: 1 2 3 4 … 13 14 15 16 )

Oddelek: Loža		77694507 (81423) kr1ženska

Več podobnih tem