Forum » Šola » Naloge iz fizike
Naloge iz fizike
Adam7 ::
Živjo! Prosil bi za pomoč pri nalogah iz fizike, če bi kdo vedel..vsaj katere formule uporabim. Najlepša hvala.
1. naloga
Amplituda odmika pri premem sinusnem nihanju je 2cm, amplituda hitrosti pa 1m/s. Kolikšna je frekvenca nihanja? Do tu imam rešeno, sledi nadaljevanje:
denimo, da zgornji podatki veljalo za nihalo na vijačno vzmet. Kolikšen je koeficient vzmeti, če je masa nihajoče uteži 0,3kg? Kolikšna
je kinetična energija uteži, ko je njena hitrost največja? Kolikšna je prožnostna energija vzmeti, ko je njen raztezek največji?
2. naloga
Telo mase 3kg z vodoravno silo 5N vlečemo po vodoravni podlagi vzdolž ravne črte. Kolikšna je vsota vseh sil na telo, če je koeficient trenja med telesom in podlago 0,1? V katero smer kaže rezultanta (vsota sil)? Kakšno je gibanje telesa? Kolikšno pot opravi telo v 1 sekundi, če je na začetku mirovalo? Do tu imam, sledi nadaljevanje:
Kolikšno je delo sile roke in kolikšno je delo sile trenja, ko se telo premakne za 2m? Kolikšno je pri tem delo sil teže in podlage? Kolikžno je skupno delo vseh sil? Za koliko se ob tem spremeni kinetična energija telesa? Kolikšna je končna hitrost telesa, ki je na zacetku mirovalo?
3. naloga
Na zračni klopi se voziček mase 2kg s hitrostjo 3m/s zaleti v mirujoc vozicek mase 1kg. Ob trku se vozicka sprimeta in nadaljujeta pot s hitrostjo 2m/s v smeri zacetne hitrosti prvega vozicka. Ali se je skupna gibalna kolicina obeh vozičkov pri trku ohranila? Kaj pa skupna kinetična energija?
4. naloga
Ob enakih zacetni podatkih, kot pri prejsnji nalogi, se vozicka pri trku tokrat ne sprimeta, ampak prvi nadaljuje pot s hitrostjo 1m/s in drugi s hitrostjo 4m/s, oba v smeri zacetne hitrosti prvega voziˇcka. Kako je z ohranitvijo skupne gibalne kolicine in skupne kineticne energije v tem primeru?
1. naloga
Amplituda odmika pri premem sinusnem nihanju je 2cm, amplituda hitrosti pa 1m/s. Kolikšna je frekvenca nihanja? Do tu imam rešeno, sledi nadaljevanje:
denimo, da zgornji podatki veljalo za nihalo na vijačno vzmet. Kolikšen je koeficient vzmeti, če je masa nihajoče uteži 0,3kg? Kolikšna
je kinetična energija uteži, ko je njena hitrost največja? Kolikšna je prožnostna energija vzmeti, ko je njen raztezek največji?
2. naloga
Telo mase 3kg z vodoravno silo 5N vlečemo po vodoravni podlagi vzdolž ravne črte. Kolikšna je vsota vseh sil na telo, če je koeficient trenja med telesom in podlago 0,1? V katero smer kaže rezultanta (vsota sil)? Kakšno je gibanje telesa? Kolikšno pot opravi telo v 1 sekundi, če je na začetku mirovalo? Do tu imam, sledi nadaljevanje:
Kolikšno je delo sile roke in kolikšno je delo sile trenja, ko se telo premakne za 2m? Kolikšno je pri tem delo sil teže in podlage? Kolikžno je skupno delo vseh sil? Za koliko se ob tem spremeni kinetična energija telesa? Kolikšna je končna hitrost telesa, ki je na zacetku mirovalo?
3. naloga
Na zračni klopi se voziček mase 2kg s hitrostjo 3m/s zaleti v mirujoc vozicek mase 1kg. Ob trku se vozicka sprimeta in nadaljujeta pot s hitrostjo 2m/s v smeri zacetne hitrosti prvega vozicka. Ali se je skupna gibalna kolicina obeh vozičkov pri trku ohranila? Kaj pa skupna kinetična energija?
4. naloga
Ob enakih zacetni podatkih, kot pri prejsnji nalogi, se vozicka pri trku tokrat ne sprimeta, ampak prvi nadaljuje pot s hitrostjo 1m/s in drugi s hitrostjo 4m/s, oba v smeri zacetne hitrosti prvega voziˇcka. Kako je z ohranitvijo skupne gibalne kolicine in skupne kineticne energije v tem primeru?
onCloud9 ::
1. naloga
v_{\mathrm{max}} = A \omega (napaka se odpravlja)
\nu = 2 \pi \omega = 8.0\,\mathrm{Hz} (napaka se odpravlja)
Do tu imaš rešeno.
Iz zveze za frekvenco nihanja vzmeti
\omega = \sqrt{\frac{k}{m}} (napaka se odpravlja)
izraziš
k = m \omega ^2 = 750\,\mathrm{N/m}. (napaka se odpravlja)
Izračunaš še največjo kinetično in prožnostno energijo, ki sta seveda enako veliki.
W_k = \tfrac{1}{2} m v_{\mathrm{max}}^2 = 0.15\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
W_{pr} = \tfrac{1}{2} k A^2 = 0.15\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
2. naloga
Rezultanta sil je enaka
F_r = F_v - F_{tr} = F_v - m g k_{tr} = 2\,\mathrm{N} (napaka se odpravlja)
v smeri sile vlečenja. Gibanje telesa je enakomerno pospešeno. Če je telo na začetku mirovalo, opravi v eni sekundi pot
s = \tfrac{1}{2} a t^2 = \frac{1}{2} \frac{F_r}{m} t^2 = 0.33\,\mathrm{m}. (napaka se odpravlja)
Delo sile roke:
A_v = F_v s = 10\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Delo sile trenja:
A_{tr} = F_{tr} s = m g k_{tr} s = 6\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Delo sile teže je enako spremembi potencialne energije:
A_g = \Delta W_p = m g \Delta h = 0\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Delo sile podlage je enako nič, saj je sila podlage pravokotna na premik telesa. Zato je njun skalarni produkt enak nič. Vektorja sta označena krepko.
A_n = \mathbf{F}_n \cdot \mathbf{s} = 0\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Razlika med delom sile roke in delom sile trenja je enaka spremembi kinetične energije telesa.
\Delta W_k = A_v - A_{tr} = 4\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Iz definicije kinetične energije
W_k = \tfrac{1}{2} mv^2 (napaka se odpravlja)
sledi končna hitrost telesa
v = \sqrt{\frac{2W_k}{m}} = 1.63\,\mathrm{m/s}. (napaka se odpravlja)
3. in 4. naloga
Kje se je tu zataknilo? Primerjati je potrebno gibalno količino sistema pred in po trku. Zakon o ohranitvi gibalne količine drži splošno, zato se gibalna količina ohranja v obeh nalogah (tudi v 4.). Drži tudi zakon o ohranitvi energije. To pomeni, da se ohranja vsota vseh energij (kinetične, notranje, potencialne, električne, ...), v splošnem pa to za posamezno vrsto energije (recimo kinetično) ne velja. 3. naloga je primer neprožnega trka, kjer se del začetne kinetične energije pretvori v notranjo energijo (kinetična energija se ne ohranja), pri 4. nalogi pa je začetna kinetična energija sistema enaka končni.
v_{\mathrm{max}} = A \omega (napaka se odpravlja)
\nu = 2 \pi \omega = 8.0\,\mathrm{Hz} (napaka se odpravlja)
Do tu imaš rešeno.
Iz zveze za frekvenco nihanja vzmeti
\omega = \sqrt{\frac{k}{m}} (napaka se odpravlja)
izraziš
k = m \omega ^2 = 750\,\mathrm{N/m}. (napaka se odpravlja)
Izračunaš še največjo kinetično in prožnostno energijo, ki sta seveda enako veliki.
W_k = \tfrac{1}{2} m v_{\mathrm{max}}^2 = 0.15\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
W_{pr} = \tfrac{1}{2} k A^2 = 0.15\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
2. naloga
Rezultanta sil je enaka
F_r = F_v - F_{tr} = F_v - m g k_{tr} = 2\,\mathrm{N} (napaka se odpravlja)
v smeri sile vlečenja. Gibanje telesa je enakomerno pospešeno. Če je telo na začetku mirovalo, opravi v eni sekundi pot
s = \tfrac{1}{2} a t^2 = \frac{1}{2} \frac{F_r}{m} t^2 = 0.33\,\mathrm{m}. (napaka se odpravlja)
Delo sile roke:
A_v = F_v s = 10\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Delo sile trenja:
A_{tr} = F_{tr} s = m g k_{tr} s = 6\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Delo sile teže je enako spremembi potencialne energije:
A_g = \Delta W_p = m g \Delta h = 0\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Delo sile podlage je enako nič, saj je sila podlage pravokotna na premik telesa. Zato je njun skalarni produkt enak nič. Vektorja sta označena krepko.
A_n = \mathbf{F}_n \cdot \mathbf{s} = 0\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Razlika med delom sile roke in delom sile trenja je enaka spremembi kinetične energije telesa.
\Delta W_k = A_v - A_{tr} = 4\,\mathrm{J} (napaka se odpravlja)
Iz definicije kinetične energije
W_k = \tfrac{1}{2} mv^2 (napaka se odpravlja)
sledi končna hitrost telesa
v = \sqrt{\frac{2W_k}{m}} = 1.63\,\mathrm{m/s}. (napaka se odpravlja)
3. in 4. naloga
Kje se je tu zataknilo? Primerjati je potrebno gibalno količino sistema pred in po trku. Zakon o ohranitvi gibalne količine drži splošno, zato se gibalna količina ohranja v obeh nalogah (tudi v 4.). Drži tudi zakon o ohranitvi energije. To pomeni, da se ohranja vsota vseh energij (kinetične, notranje, potencialne, električne, ...), v splošnem pa to za posamezno vrsto energije (recimo kinetično) ne velja. 3. naloga je primer neprožnega trka, kjer se del začetne kinetične energije pretvori v notranjo energijo (kinetična energija se ne ohranja), pri 4. nalogi pa je začetna kinetična energija sistema enaka končni.
Adam7 ::
Bi še mogoče kdo znal to..imam nekaj težav s fiziko..
1. V kozarec višine 20cm najprej nalijemo 12 cm vode, nato pa do vrha dolijemo 8 cm olja. Kolikšen je hidrostatični tlak pri dnu kozarca, če je zunanji zračni tlak 0,987 bara, gostota vode je 1g/cm^3, razmerje gostot olja in vode pa 0,89?
2. V kozarcu, do roba napolnjenem z vodo, plava kocka ledu prostornine 10cm^3. Koliko cm^3 vode se polije, ko se led stali? Razmerje gostot vode in ledu je 1,1.
Najlepša hvala vsem.
1. V kozarec višine 20cm najprej nalijemo 12 cm vode, nato pa do vrha dolijemo 8 cm olja. Kolikšen je hidrostatični tlak pri dnu kozarca, če je zunanji zračni tlak 0,987 bara, gostota vode je 1g/cm^3, razmerje gostot olja in vode pa 0,89?
2. V kozarcu, do roba napolnjenem z vodo, plava kocka ledu prostornine 10cm^3. Koliko cm^3 vode se polije, ko se led stali? Razmerje gostot vode in ledu je 1,1.
Najlepša hvala vsem.
M-XXXX ::
2. V kozarcu, do roba napolnjenem z vodo, plava kocka ledu prostornine 10cm^3. Koliko cm^3 vode se polije, ko se led stali? Razmerje gostot vode in ledu je 1,1.
Najlepša hvala vsem.
10% kocke kar je enako 1cm3
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | fizika pomoč nujnoOddelek: Šola | 774 (689) | ka34pe |
| » | Manjsa pomoc pri integriranjuOddelek: Šola | 1465 (1293) | zee |
| » | fizika:navpični met!!!!Oddelek: Šola | 2122 (1794) | Mavrik |
| » | enačbaOddelek: Znanost in tehnologija | 2437 (1592) | kitzbrado |
| » | Fizika - različne nalogeOddelek: Šola | 3301 (3187) | darkolord |