Romettyjeva ni bilo edina kandidatka za prevzem položaja, saj je imela resno konkurenco v Stevenu Millsu, ki je bil še en podpredsednik in vodja divizije programska oprema v podjetju. Pod njegovim vodstvo je ta postala zelo dobičkonosna, zaradi česar so ga mnogi pričakovali v sedlu kot izvršnega direktorja. Zakaj so se odločili za Romettyjevo in ne Millsa, upravni odbor seveda ni podrobno pojasnil, neuradno pa je jasno, da je Mills prestar. Dopolnil je namreč 60 let, kar je v IBM-u tradicionalno starost, ko se ljudje z vodstvenih položajev umaknejo.
Romettyjeva seveda ni slaba izbira, ampak prav nasprotno. Pri 54 letih ima za seboj osupljivo kariero, ki se je začela z diplomo iz računalništva na Northwestern University. Leta 1981 se je pridružila IBM-u in mu ostala zvesta do danes, a je v podjetju uspešno zasedala mnogo položajev. Začela je kot sistemski inženir, nato pa hitro napredovala skozi togo hierarhijo v vrsti menedžerskih položajev. Njen najbolj odmeven dosežek je gotovo prevzem svetovalnega dela revizorske hiše PriceWaterhouseCoopers Consulting, za kar je IBM odštel 3,9 milijarde dolarjev. Romettyjeva je vodila prevzem na IBM-ovi strani.
Leta 2009 je bila imenovana na dosedanje delovno mesto, kjer je bila ena izmed njenih glavnih zadolžitev povečati IBM-ovo prodaje v državah BRIK (Brazilija, Rusija, Indija, Kitajska). Rast je dosegla 20 odstotkov, v teh deželah pa IBM danes ustvari četrtino vseh prihodkov, do leta 2015 pa naj bi jih 30 odstotkov. Sedaj bo morala stopiti v Palmisanove čevlje, kar bo velik izziv. Pod njegovim vodstvom je IBM v zadnjih devetih letih napredoval, saj so se konstantno povečevali dobiček in prihodki, delnica pa je v devetih letih pridobila skoraj 80 odstotkov vrednosti.
Je pa zanimivo, kako je kariera sestavljena iz truda in srečnih naključij. Samo zaradi sposobnosti iz ITjevca ne moreš nikoli postati direktor tako velike in pomembne mednarodne družbe.