Forum » Problemi človeštva » Space junk
Space junk
Bellatrix ::
http://www.bbc.co.uk/news/world-us-cana...
http://www.space.com/12801-space-junk-t...
http://earthsky.org/space/space-debris-...
Če bi do tega dejansko prišlo, smo naj*..., če bi res začelo prihajat do trkov bi se smeti eksponentno razmnoževale.
Vaše mnenje?
http://www.space.com/12801-space-junk-t...
http://earthsky.org/space/space-debris-...
Če bi do tega dejansko prišlo, smo naj*..., če bi res začelo prihajat do trkov bi se smeti eksponentno razmnoževale.
Vaše mnenje?
People are quick to judge and slow to correct themselves.
- spremenil: Bellatrix ()
Zero0ne ::
Dokler gre za nizko zemljino orbito, je treba upoštevati, da na vse te smeti še vedno deluje neka majhna sila trenja z zrakom, ki pa jih zaradi njihove nizke mase dokaj hitro upočasnjuje. V kolikor do tega problema res pride, lahko preprosto preložimo vse izstrelitve za nekaj let in počakamo, da smeti popadajo v atmosfero. Ta čas pa lahko razvijemo rakete in satelite, ki odvečnih delov ne puščajo v orbiti. Problem niso odpisani sateliti, ki jih sledimo z radarjem, ampak smeti, manjše od ~5cm, ki jih ne moremo. In te zaradi trenja najhitreje izgubljajo orbitalno energijo.
Resnejši problem so GPS, Molniya in geostacionarne orbite, ker tam smeti dejansko ostanejo večno.
Resnejši problem so GPS, Molniya in geostacionarne orbite, ker tam smeti dejansko ostanejo večno.
uname -o
guest #44 ::
No to pa je en tak resen problem (kar ne morem trdit za global warming).
Ko ti en kos barve naredi tako udrtino pol veš, da je to resen problem. Recimo, tak impakt bi vrjetno astronavta poškodoval, če ne že ubil. Vizor bi mu vrjetno popokal ali celo predrl. In to govorimo o košku barve. En M3 vijak bi ga prevrtal skoz in skoz pa še par astronavtov za njim.
Oz. M3 vijak od 2g pri hitrosti ca 30.000 km/h ima ca 138kJ energije. Izstrelek iz kalašnikova mislim, da ima okol 4kJ.
Ko ti en kos barve naredi tako udrtino pol veš, da je to resen problem. Recimo, tak impakt bi vrjetno astronavta poškodoval, če ne že ubil. Vizor bi mu vrjetno popokal ali celo predrl. In to govorimo o košku barve. En M3 vijak bi ga prevrtal skoz in skoz pa še par astronavtov za njim.
An aluminum pellet just .04 inch (1 mm) carries roughly the same kinetic energy as a baseball fired at 280 mph (450 kph)
Oz. M3 vijak od 2g pri hitrosti ca 30.000 km/h ima ca 138kJ energije. Izstrelek iz kalašnikova mislim, da ima okol 4kJ.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: guest #44 ()
Zero0ne ::
Oz. M3 vijak od 2g pri hitrosti ca 30.000 km/h ima ca 138kJ energije.
Ne, pozabil si na faktor 0.5, je pa še vedno ogromno energije.
Rešitvi sta pa točno dve možni:
1. smeti nekako počistimo. Tu je problem, ker še vedno nimamo zanesljive izstrelitvene platforme, ki ne bi sama po sebi prispevala k orbitalnemu osnaževanju. Vsaka nova izstrelitev prispeva k problemu.
2. Pri načrtovanju vesoljskih plovil in satelitov vzamemo v vednost verjetnost trka z orbitalnimi smetmi in povprečno kinetično energijo trkov ter plovila ustrezno zaščitimo. Določen del masnega proračuna izstrelitve gre za zaščito pred smetmi, ampak to bo vedno manj pomembno, ko cena na kilogram v orbito pada.
Torej, na kratki rok se bolj splača 2., ko bomo imeli teoretično in praktično znanje kako, se lahko lotimo pa še 1.
uname -o
Keyser Soze ::
A niso aerogel omenjali kot možno rešitev tega problema. Ene sorte "dusterbuster" kolektor.
OM, F, G!
Highlag ::
En vakuumski sesalec pa je. Vakuuma je dost gor. 
Bi bilo fino, da bi svinjarijo za sabo počistili. Da ne bo zemlja takšna, kot je prikazana v Wall-e-ju.
Verjetno bi lahko spreminjali orbite smeti spreminjali z laserji z zemlje. Da nebi z lansiranjem smetarjev naredili več škode kot koristi. Bi se z razvojem te tehnologije še kaj koristnega naučili.
Bi bilo fino, da bi svinjarijo za sabo počistili. Da ne bo zemlja takšna, kot je prikazana v Wall-e-ju.
Verjetno bi lahko spreminjali orbite smeti spreminjali z laserji z zemlje. Da nebi z lansiranjem smetarjev naredili več škode kot koristi. Bi se z razvojem te tehnologije še kaj koristnega naučili.
Never trust a computer you can't throw out a window
Zero0ne ::
Keyser Soze je izjavil:
A niso aerogel omenjali kot možno rešitev tega problema. Ene sorte "dusterbuster" kolektor.
Ja, za najmanjše delce smeti. Ogromen blok aerogela bi izstrelili direktno navpično v višino orbite, ampak brez horizontalne hitrosti. Smeti ga nato zadanejo z ~7.8 km/s in skupaj popadajo dol. Ampak karkoli večjega od par mm bi aerogel preprosto predrlo in orbitiralo naprej.
uname -o
Mipe ::
http://www.imdb.com/title/tt0816398/
Fajn Sci-Fi risanka na to temo. Vredno ogleda. :P
Ena mojih najljubših TV serij.
DarwiN ::
Eh, ta space junk je rešitev proti globalnemu segrevanju, ker več kot ga je, večji delež sončne svetlobe blokira in tako ohlaja planet.
You don't see faith healers working in hospitals
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!
for the same reason you don't see psychics winning the lottery!
Zero0ne ::
Eh, ta space junk je rešitev proti globalnemu segrevanju, ker več kot ga je, večji delež sončne svetlobe blokira in tako ohlaja planet.
Zanemarljiv učinek. Sploh pa nekatere smeti blokirajo svetlobo, druge pa jo še več odbijajo na zemljo.
uname -o
guest #44 ::
Oz. M3 vijak od 2g pri hitrosti ca 30.000 km/h ima ca 138kJ energije.
Ne, pozabil si na faktor 0.5, je pa še vedno ogromno energije.
Rešitvi sta pa točno dve možni:
1. smeti nekako počistimo. Tu je problem, ker še vedno nimamo zanesljive izstrelitvene platforme, ki ne bi sama po sebi prispevala k orbitalnemu osnaževanju. Vsaka nova izstrelitev prispeva k problemu.
2. Pri načrtovanju vesoljskih plovil in satelitov vzamemo v vednost verjetnost trka z orbitalnimi smetmi in povprečno kinetično energijo trkov ter plovila ustrezno zaščitimo. Določen del masnega proračuna izstrelitve gre za zaščito pred smetmi, ampak to bo vedno manj pomembno, ko cena na kilogram v orbito pada.
Torej, na kratki rok se bolj splača 2., ko bomo imeli teoretično in praktično znanje kako, se lahko lotimo pa še 1.
Ups ja, sem naredu dva izračuna na prvem sem upošteval polovico na drugem pa ne in ga kar napisal.
Wk=(mv^2)/2
sidd ::
Lep video kakšni ščiti se uporabljajo za human space flights
Bodo jih pa še za satelite, big deal. Minimalna dodana teža.
Bodo jih pa še za satelite, big deal. Minimalna dodana teža.
no idea for signature
signed
I
signed
I
guest #44 ::
Ah tak ščit mogoče brani pred kakimi milimetrskimi smetmi. Ustreli recimo kaj centimeterskega...zmečka vse skupaj.
Bellatrix ::
Pametni nano robotki bi brez težav rešili težavo. Mislim le, da to zaenkrat ne pride še v poštev.
People are quick to judge and slow to correct themselves.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Bellatrix ()
Oberyn ::
Mipe ::
Vsi imajo približno enako relativno hitrost. Ko pa npr. zamenjaš orbito, pri tem dosegaš velike hitrosti. Tam gori pač ne gre po polževo.
Smurf ::
M3 vijak od 2g pri hitrosti ca 30.000 km/h ima ca 138kJ energije.
Pri 30.000 km/h glede na kaj?
Kolikor jaz razumem (popravite me), morajo imeti vsi delci na neki orbiti približno enako hitrost? Torej ni razlik v hitrosti oz. so majhne?
Res je, vendar imajo predmeti/sateliti bolj kot ne vsak svojo orbito, s tem pa so relativne hitrosti velike.
WarpedGone ::
Kolikor jaz razumem (popravite me), morajo imeti vsi delci na neki orbiti približno enako hitrost? Torej ni razlik v hitrosti oz. so majhne?
Hitrost brez smeri ne pomeni praktično nič.
Lahk imava isto hitrost glede na zmeljo pa lahko to pomeni da imava en glede na drugega 2x večjo hitrost la pa mirujeva.
Zbogom in hvala za vse ribe
guest #44 ::
WarpedGone je izjavil:
Kolikor jaz razumem (popravite me), morajo imeti vsi delci na neki orbiti približno enako hitrost? Torej ni razlik v hitrosti oz. so majhne?
Hitrost brez smeri ne pomeni praktično nič.
Lahk imava isto hitrost glede na zmeljo pa lahko to pomeni da imava en glede na drugega 2x večjo hitrost la pa mirujeva.
Res je. Ene zadeve so stacionarne, ene gredo v nasprotno smer, ene gredo malo počasneje druge mal hitreje, plus gravitacijsko pospeševanje z menjavanjem orbit.
Vseeno so razlike v hitrostih dovolj velike, da kaj resno poškodujejo.
Zero0ne ::
Pri 30.000 km/h glede na kaj?
Kolikor jaz razumem (popravite me), morajo imeti vsi delci na neki orbiti približno enako hitrost? Torej ni razlik v hitrosti oz. so majhne?
Večina relativne hitrosti pride iz dejstva, da sateliti orbitirajo v različnih orbitalnih ravninah. Če se na primer zaletita satelita iz polarne in ekvatorialne orbite na isti višini, je njuna relativna hitrost pitagorska vsota njunih horizontalnih orbitalnih hitrosti, torej ogromna, čeprav imata relativno na zemljo enako hitrost.
uname -o
sidd ::
Ah tak ščit mogoče brani pred kakimi milimetrskimi smetmi. Ustreli recimo kaj centimeterskega...zmečka vse skupaj.
Čisto dovolj! Se doda še kakšna plast, pa tudi par cm velik kos ni problem. Kar je večje, pa se tako ali tako že po defaltu zasleduje in se da trku že v naprej izogniti. Da pa bi sedaj vlagali ne vem kakšen denar za čiščenje orbite? Ceneje je satelite obdati z takšnimi varovalnimi sistemi. Posledično, če že, bodo sateliti sami čistili orbito. Nove smernice gradnje novih satelitov (in podobne nove usmeritve) pa bodo preprečevale novo dodatno nesnago po vesolju.
no idea for signature
signed
I
signed
I
Zero0ne ::
Ah tak ščit mogoče brani pred kakimi milimetrskimi smetmi. Ustreli recimo kaj centimeterskega...zmečka vse skupaj.
Čisto dovolj! Se doda še kakšna plast, pa tudi par cm velik kos ni problem. Kar je večje, pa se tako ali tako že po defaltu zasleduje in se da trku že v naprej izogniti. Da pa bi sedaj vlagali ne vem kakšen denar za čiščenje orbite? Ceneje je satelite obdati z takšnimi varovalnimi sistemi. Posledično, če že, bodo sateliti sami čistili orbito. Nove smernice gradnje novih satelitov (in podobne nove usmeritve) pa bodo preprečevale novo dodatno nesnago po vesolju.
Cena izstrelitve satelita v nizko zemljino orbito se giblje nekje med €20000 in €2000 na kilogram, odvisno od tega, kakšno (ne)zanesljivost si pripravljen tvegati in točno, v kakšni orbiti ga želiš imeti. Za vsak kilogram, ki ga porabiš za zaščito (rakete imajo končno zmogljivost) je to kilogram manj goriva ali kilogram manj znanstvenih instrumentov, torej bodo imeli pri isti masi bolj zaščiteni sateliti krajšo življenjsko dobo ali manj zmožnosti. Najti je treba razmerje med zaščito in življenjsko dobo, ki predstavlja največjo verjetnost povrnitve investicije.
uname -o
guest #44 ::
Z ščitom se ne da zavarovati vsak del sonde/postaje. In kot je rekel 01 je tu še problem teže.
Za ščitit pred takimi večjimi kosi rabiš met že oreng kevlarja gor.
Za ščitit pred takimi večjimi kosi rabiš met že oreng kevlarja gor.
tx-z ::
Js tegale ne razumm čist dobr. Od kje pravzaprav pride ta "junk"? In zakaj ga ne povleče za zemljo, al pa vrže iz orbite? Sej najbrž nima lih tiste točne hitrosti, da drži isto višino? In če je - po uni sliki/videu sodeč - tok velik tega junka, pol bi najverjetneje že vsi sateliti šli u 3pm?
tx-z
Zero0ne ::
Js tegale ne razumm čist dobr. Od kje pravzaprav pride ta "junk"? In zakaj ga ne povleče za zemljo, al pa vrže iz orbite? Sej najbrž nima lih tiste točne hitrosti, da drži isto višino? In če je - po uni sliki/videu sodeč - tok velik tega junka, pol bi najverjetneje že vsi sateliti šli u 3pm?
V glavnem so to deaktivirani sateliti in porabljeni deli izstrelitvenih raket, ter manjši delci, ki se od njih z leti odkrušijo, zato imajo "lih tisto točno hitrost". Na tisti sliki so pa kosi teh smeti povečani za ene 100000-krat.
uname -o
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Zero0ne ()
Mipe ::
Ne samo predmeti z Zemlje, ampak tudi predmeti izven Zemlje, kot so ostanki asteroidov in kometov, ki so se ujeli v Zemljinem gravitacijskem polju. Praviloma se počistijo sami od sebe, ampak saj veste, kako je to, Zemlja vsake toliko gre skozi kakšen meteoritski roj...
Oberyn ::
Na začetku teme je en graf, ki navaja število delcev 16.000. Izračunam prostornino prostora med najnižjo orbito (300 km) in najvišjo (30.000 km, geostacionarna) ter porazdelim delce v ta prostor.
Pride 1 delec na 7 milijard kubičnih kilometrov.
Dobro, to je povprečje, razumem da so bolj grupirani. Samo vseeno, moraš biti pa res luzer, da kakšnega fašeš.
Pride 1 delec na 7 milijard kubičnih kilometrov.
Dobro, to je povprečje, razumem da so bolj grupirani. Samo vseeno, moraš biti pa res luzer, da kakšnega fašeš.
Zero0ne ::
Izračunam prostornino prostora med najnižjo orbito (300 km) in najvišjo (30.000 km, geostacionarna) ter porazdelim delce v ta prostor.
Najnižja stabilna orbita je na višini ca. 150km oz. ima radij ca. 6600km. Geostacionarna orbita je na višini 35786km oz. ima radij ca. 42160km. Obstajajo tudi višje orbite od geostacionarne - Молния .
uname -o
Oberyn ::
OK, vstavim številke kot pravi ZeroOne (jaz sem jih bolj iz rokava stresel).
Pride 1 delec na 19 milijard kubičnih kilometrov.
Pride 1 delec na 19 milijard kubičnih kilometrov.
Bellatrix ::
Kakorkoli treba je upoštevat, da smeti niso stresene random po orbiti ali pač ?... ampak se jih večina nahaja v približno istem območju, kjer je zgostitev potemtakem veliko večja kot si omenil.
Veliko večja verjetnost za avtomobilsko nesrečo je na cesti, kot sredi polja... enako je v orbiti.
Veliko večja verjetnost za avtomobilsko nesrečo je na cesti, kot sredi polja... enako je v orbiti.
People are quick to judge and slow to correct themselves.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Bellatrix ()
Mipe ::
Sicer pa ugibam, da je daleč največ "smeti" na ravni ekvatorja. Saj veste, tako kot Saturnovi prstani.
Zero0ne ::
Sicer pa ugibam, da je daleč največ "smeti" na ravni ekvatorja. Saj veste, tako kot Saturnovi prstani.
Morda v geosinhroni in GPS orbiti, v nizki zemljini orbiti pa je ekvatorialna ravnina dokaj neuporabna, ker tako satelit "vidi" zanemarljiv del zemlje. Večina satelitov v nizki zemljini orbiti je v polarnih orbitah, ker tako v enem dnevu pokrijejo cel planet.
uname -o
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Zero0ne ()
Oberyn ::
Kakorkoli treba je upoštevat, da smeti niso stresene random po orbiti ali pač ?... ampak se jih večina nahaja v približno istem območju, kjer je zgostitev potemtakem veliko večja kot si omenil.
Ja, saj to razumem. Skušam prikazati neznansko velikost praznega prostora in posledično majhno verjetnost naključnega trka.
Tudi predpostavljam, da se delci sčasoma razpršujejo. Prvič, nobena orbita ni povsem stabilna in drugič, da delec nastane, mora nanj verjetno delovati neka sila, ki ga oddvoji od celote, in ta sila mu potem tudi podeli nek potisk.
Truga ::
Ja, saj to razumem. Skušam prikazati neznansko velikost praznega prostora in posledično majhno verjetnost naključnega trka.
Tudi predpostavljam, da se delci sčasoma razpršujejo.
1. Problem je v visokih hitrostih teh smeti. Zaradi same hitrosti se zna hitro pokrit ta "velika" praznina. Vsak kos junka naredi vsako sekundo ~8 kilometrov, samo vprasanje casa je kdaj bo kaj zadel. :P
2. Razprsevanje je prav tako problem, saj je manjsi junk tezje slediti (z radarjem ali pac cimerkoli) kot vecjega.
3. Prav tako vsak trk v vesolju povzroci nastanek se vec junka, ki se potem razprsi po orbiti.
Kot statistiko pa lahko vzamemo tole: mednarodna vesoljska postaja se je do zdaj ze vsaj 9x izmikala junku.
Also, File:Debris-GEO1280.jpg @ Wikipedia
Vecina vesolja je seveda praznega, ampak tam kjer je pa ni glih mal, ne.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | SpaceX polni svojo konstelacijo satelitov (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 17492 (13719) | M.B. |
| » | Najstarejša vesoljska smet stara skoraj 60 let (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 18556 (15435) | lucca brassi |
| » | Konec meseca nekontrolirano iztirjenje satelitaOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 12430 (9359) | Jst |
| » | Švica razvija čistilni satelit za orbitoOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 7937 (6090) | Poldi112 |
| » | Vesoljske navlake vedno večOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 12346 (10968) | Thomas |