Slo-Tech - Komisija za preprečevanje korupcije je danes na tiskovni konferenci predstavila novo spletno orodje za spremljanje javne porabe - Supervizor. Gre za podatkovno bazo javnofinančnih odhodkov od leta 2003 naprej, dobro poindeksirano in opremljeno z iskalnikom po proračunskem porabniku (ministrstvo, javni zavod, občina, ipd) oz. prejemniku sredstev (posamezniki, podjetja - izvajalci javnih storitev).
Iskalnik je izhodiščna točka orodja. Z njim lahko poiščemo transakcije, ki vodijo od določenega proračunskega porabnika, do določenega podjetja, ali kombinacijo obojega. Tako nas lahko npr. zanimajo vsi prihodki, ki jih je Telekom Slovenije dobil od Ministrstva za javno upravo (teh je v zadnjih 8 letih bilo kar za 30 milijonov evrov), odhodki Mestne občine Maribor (381 mio) ali njene mestne četrti Tabor (107 tisoč).
Izpisi so bogato opremljeni z dodatnimi informacijami. Na voljo je graf transakcij skozi leta, ki ga je mogoče tudi omejiti na določeno obdobje (npr. zadnjih 6 mesecev, vladavino prejšnje vlade, prvo leto članstva v Uniji). Na dnu je na voljo seznam transakcij, tako po prejemnikih kot po mesecih. Posamezne transakcije navajajo datum, znesek in namen plačila ("sklic"), podatki pa so povezani tudi z bazo javnih naročil in naročil male vrednosti. Na vrhu je viden še seznam ustanoviteljev in hčerinskih oseb prejemnika sredstev, za lažje sledenje povezanim osebam.
Podatki so zlata jama za raziskovalno in državljansko novinarstvo, saj je zdaj mogoče črno na belem poiskati seznam podjetij, ki dobivajo znatna sredstva od vaše občine, javnega sklada, ministrstva ali drugega državnega organa, in od tam naprej zahtevati pravno podlago preko zahtevka za informacijo javnega značaja. Prav tako so možne številne statistične analize, od rasti stroškov za IT (in posebej za domnevno superiorno in cenejšo licenčno programsko opremo) pa do sprememb v strukturi dobaviteljev, ki nastopijo pa zamenjavi politične opcije na državnih in lokalnih volitvah. Podatki so že do zdaj bili javni, vendar niti slučajno ne tako enostavno in obširno dostopni.
Vir podatkov so baze Uprave za javna plačila, AJPES in podatki o javnih naročilih, povezane s seznamom proračunskih porabnikov in registrom podjetij. Določene transakcije, npr. izplačila pokojnin, so anonimizirane oz. skrite.
Več o projektu si preberite na spletni strani http://supervizor.kpk-rs.si, nikakor pa ne pozabite preveriti situacije za svojo občino, krajevno skupnost ali delodajalca.
Zelo dober projekt, vse pohvale zaslužnim. Upam, da bodo podatki ostali (da se ne bo kakšen pameten politik spomnil in speljal omejevalno zakonodajo skozi parlament) in da se bodo osveževali čimbolj pogosto.
Da vidimo zdej domaci 'Anonymous', da obdela te podatke ;)
A je mozno dobiti podatke v txt obliki? To bi bilo fajn, ker bi lahko ljudje sami izvajali določene statistične obdelave, kar jih pač zanima. Ker zdaj je možno pogledati zgolj po plačniku oz. prejemniku, ne pa recimo skupno za vsa podjetja na primorskem.
Zanimiv podatek za MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE. Njavečja prejemnika za obdobje 2003-2011 sta ŠOU LJ in ŠOU MB skupaj cca 100.000.000,00 €.
"WAR IS PEACE, FREEDOM IS SLAVERY, IGNORANCE IS STRENGTH"
Vsekakor korak v pravo smer. Upam, da se na tej stopnji ne bo ustavilo in da bomo lahko v bljižni prihodnosti tudi videli kam recimo potuje denar iz Telekoma.
Če je možno to videti že sedaj mi prosim napišite.
Zaenkrat tranasakcij podjetij v državni lasti (posredni ali neposredni) ni mogoče videti, ker nam ti podatki niso na voljo. Telekom je gospodarska družba, ki je sicer resda v državni lasti, vendar deluje po ZGD. Njena plačila ne gredo čez UJP, pač pa preko komercialnih bank. SDK-ja (Službe družbenega knjigovodstva) pa v tej državi ni več, če smem pripomnit.
Če se lastnik (država, vlada) odloči, da bo povečal transparentnost podjetij v svoji lasti, bomo te podatke z veseljem vključili v aplikacijo. Tehnične težave so rešljive. Gre skoraj izključno za vprašanje politične volje. Pravna vprašanja sicer obstajajo pri podjetjih, ki niso v 100% državni lasti, a sem prepričan, da se da tudi to rešiti.
Aplikacija SUPERVIZOR je idejno zasnovala in izdelala Komisija za preprečevanje korupcije. Komisija za preprečevanje korupcije se zahvaljuje vsem organom, ki so nam posredovali podatke in sodelovali pri njihovem prikazu ter interpretaciji, zlasti Upravi za javna plačila (UJP), Agenciji RS za javnopravne evidence in storitve (AJPES) ter Ministrstvu za finance. Komisija se za pomoč pri izdelavi aplikacije za iskanje in pregled podatkov zahvaljuje tudi Primožu Brataniču.
Vsekakor korak v pravo smer. Upam, da se na tej stopnji ne bo ustavilo in da bomo lahko v bljižni prihodnosti tudi videli kam recimo potuje denar iz Telekoma.
Če je možno to videti že sedaj mi prosim napišite.
To bi bila potrebna sprememba zakonodaje. Ta pa ne vem, če bi lahko učinkovala za nazaj (za pretekle transakcije).
Torej verjetnost, da prideš do resnično zanimivih podatkov.... 0.
Verjetno bi bilo koristno če se začne od vodilnih zahtevati ravno tako spremembo zakonodaje, da bomo lahko transparentno spremljali poslovanje podjetij v večinski državni lasti.
Aplikacija deluje hitro, verjetno je zdajle kar naval. Kaj če bi SW za državo pisal raje Primož in ne Softlab :)
Ja in celo vidim dele HTML5 kode, kar pomeni da večina državnih uslužbencev še 5 let ne bo mogla pregledovat grafov in ostale bogate vsebine na IE6! Zato tudi razni softlabi ostajo na plačilni listi države.
Sicer pa pohvale projektu, predvsem zaradi način kako je bil izveden!
Kako je lahko nekdo župan in hkrati občini prodaja storitve v obliki točenja pijač in to kar v vrednosti 135000eur v obdobju 4let ? Ne samo da je moralno sporno, zanima me če je tudi pravno ? Hvala za odgovor.
Kako je lahko nekdo župan in hkrati občini prodaja storitve v obliki točenja pijač in to kar v vrednosti 135000eur v obdobju 4let ? Ne samo da je moralno sporno, zanima me če je tudi pravno ? Hvala za odgovor.
Je tudi pravno sporno. Župan je funkcionar in za funkcionarja velja omejitev poslovanja (35. člen ZIntPK).
Aplikacijo sva v bistvu razvila midva s Primožem. Jaz v okviru svoje službe, Primož brezplačno. Precej inputa - glede idej, vizualizacije, prikaza podatkov, itd. je bilo tudi s strani treh zaposlenih na KPK. Dejansko je bila večina stvari razvita v treh tednih (od osnovne ideje do delujoče aplikacije). Vse temelji na odprtokodnih tehnologijah. Baza je Postgres, server je Linux, webserver Nginx, aplikacija spisana v Djangotu.
Samo za primerjavo - en del funkcionalnosti, ki jo vsebuje naša aplikacija so v malce drugačni obliki in za drug namen naročili v programiranje tudi pri enem drugem državnem organu. Projekt (ki ga je izvajala komercialna firma) je trajal eno leto in stal cca. 600.000 EUR. Toliko, da vemo o kakšnem dosežku govorimo.
Mimogrede, aplikacija teče na novejših brskalnikih. Pogojno je podprt IE 8, starejši brskalniki ne. Najbolje dela v FF 4+, Chrome in IE 9. Kar pa mislim, da ni problem. Bodo pač ljudje končno prisiljeni nadgraditi svoje računalnike.
Ime aplikacije bo ostalo Supervizor, v bistvu je to beseda latinskega izvora.
Bodo pa dodane nove funkcionalnosti. Seveda odvisno od časa in prioritet. Nekatere so npr. razne možnosti sortiranja podatkov, pripravljamo pa še druge možnosti za analizo in vizualizacijo podatkov.
Kar se tiče dolžine namena - tak podtek dobimo iz UJP. To je neka njihova omejitev.
Kar se tiče "rekodrov" pri razmerju. Predlagam, da zelo natančno preberete "disclaimer" oz .besedilo pod tem odstotkom. Je zelo natančno razloženo zakaj so tisti odstotki lahko čudni.
Kar se tiče omejitev poslovanja. Če funkcionar ne spoštuje omejitve poslovanja (opredeljene v ZIntPK) je to prekršek. Žal je trenutno tako, da morajo funkcionarji sami prijaviti omejitve poslovanja in potem njihovi organi to javiti nam. Če podatek zamolčijo, za oejitev poslovanja naši inšpektorji ne vedo.
Imamo pa v pripravi aplikacijo, ki bo skušala čim več takih "zamolčanih" omejitev poslovanja samodejno zaznati, hkrati pa tudi pozivamo vse državljane, da ko naletijo na sum kršitve omejitve poslovanja podajo prijavo preko naše spletne strani. Predvidevam, da bo posledica tega, da bo takih "pozabljivosti" v prihodnosti čim manj.
A ste kaj raziskovali, zakaj je tisti projekt stal 600.000€? So kakšni znaki korupcije? Na kakšen način ste "prepričali" g. Primoža, da vam je bil pripravljen pomagati "zastonj"? Ker si ne predstavljam, da lahko danes kdo še kaj naredi zastonj. No free lunch in tiste fore...
Najlepša hvala za INFO Matthai Ti podatki so ob lansiranju takšnega projekta skorajda tako pomembni kot aplikacija sama.
The main failure in computers is usually located between keyboard and chair.
You read what you believe and you believe what you read ...
Nisam čit'o, ali osudjujem (nisem bral, a obsojam).
Ti podatki so ob lansiranju takšnega projekta skorajda tako pomembni kot aplikacija sama.