Kakšen tip poslovneža ste?

a) Jedna karjola betona i nekoliko sati rada. Možemo mi ovo malo ispud ruku se pogoditi na pivu. (pardon my srbo-hrvaščino ali karkoli že to je)

b) Niti posla ne preučiš dodobra in se kar zmeniš

c) Se poglobiš v posel in določiš karseda natančno ceno za vsak posamezen del


Ok niso najboljše postavke, ampak you get the picture. Povejte kake poslovne navade imate.

Ker so moji starši odraščali v prejšnjem režimu oz. kmetavzarskih poslovnih navadah, ki so zelo značilne za prejšnje obdobje. Sem zasovražu neko poslovanje ob pivu/vinu in stil "pa sej smo stari znanci, bomo se mi to že zmenli enkrat".
Kar se več kot pogosto zgodi je da kak šalabajzer pivski prijatelj neki zajebe pa pol se ne plačuje oz. hitro se konča prijateljstvo.
Še bolj legendarni so mi posli, ko se nekaj začne delat in šele pol dogovori kolk se bo plačalo in na nakšen način.

Skratka poslovna politika, da te glava peče. Zato sem si rekel, da takih pizdarij se ne grem ali vsaj čim manj.
Naj se vse postavi na mizo in zmeni pošteno brez raznih "bomo že".
Toliko ljudi še posebej na črno še vedno tko počne. Na koncu se izkaže, da nihče neve točno kaj je dolžen oz kolk mu pripada, denar pa ni jasno kam zginja.
Skratka, kar se tiče denarja želim bit karseda pedanten, čeprav pogosto dobim kritike, da kompliciram. Jebeš ti to, menim, da dokler se ne bomo začeli obnašat malo bolj pravilno kapitalistično bomo meli težave kot jih imamo.
Me prav zanima kakšne navade imajo v razvitih zahodnih državah, ma kdo kako izkušnjo za povedat?

To je pač moja izkušnja, nekateri sigurno imate drugačne. Dejte kej pokomentirat.

Sicer uspešna poslovna politika, dokler je dovolj takih, ki se pustijo. Židi med seboj vrjetno drugače poslujejo

Še bolj legendarni so mi posli, ko se nekaj začne delat in šele pol dogovori kolk se bo plačalo in na nakšen način.

Jah sam velikrat pač ne gre drugače. Recimo, men prinese nekdo komp za popravit..reče nevem kaj je, samo zrihtaj. Težko mu povem ceno takoj, če niti sam nimam pojma kaj je za popravit. Čeprov no, zna bit pa tak način poslovanja zajeban pri večjih poslih

Poslovnež v stilu, kako ravnaš v takih situacijah. Ne govorim zgolj v stilu da imaš podjetje z 10000 zaposlenimi, ampak day to day business.

poslovanje moraš prilagodit situaciji. drugače pa sem jst za najprej posel potem zabava. pri vseh stvareh. nisem sproščen če nekaj visi v zraku, zato hitro steram zadeve h koncu. potem pa lahko zabluzimo, nikakor pa ne prej.

Med znanimi ljudmi a
drugace pa nekako med b in c
Pac pregledas in na hitro preletis ce je v se v redu ne spuscas se pa totalno v detajle za vsak cent

No sem lani najemal ljudi za eno zadevo ni važno kaj obnoviti zelo komplicirano.....

In dobivam ponudbe od izvajalcev tipa :

1.) Ja priča priča to ne bo pod 50 x enot ...... sem si miislil na koncu bo pri tebi vsaj 70..........


Tip 3.) ponudbe od 3 h vse popisano, do zadnje lopate, ki jo je treba dati na karjolo, odpeljati na deponijo in plačati za razgradno na deponijo eden mi je dal ponudbo na 7 eden na 9, eden pa na 17 straneh..... zanimivo najbolj logična je bila ponudba na 17 straneh vse v nulo res mikro nulo... cene tu so bile 45 enot 52 enot ona na 17 straneh pa 65 enot .....

No nazadnje še tip 2.) je malo premeril imel ključe objekta bil ene 3 ure gor malo odprl ene par stvari ......ni hotel niti videti ponudb ostalih seveda brez cen.... delal že par podobnih stvari .......... je rekel tole bo 28 ! No sva malo požonglirala in prišla na 25 ! Nič ni dal niti ponudbe je rekel napiši ti vse popis del kaj in kako sva se zmenila , vedel je pa v nulo za vsak detajl kako sva se zmenila vse iz glave, sem naredil popis vseh del, kaj je moj dodaten kaj njegov strošek 2 strani in je dobil delo ....

Rezultat, sem vršil nadzor v nulo vse korektno na zadnje je prišlo ene 32, delno ene 4 več, ker sem sam povečal obseg del, nekaj pa ene 3, ker je bilo stanje tlakov katere smo rekli, da ostanejo stari tako porazno, da je bilo treba še te narediti na novo ..... skratka zadovoljen sem bil v nulo pa sva papirno vse naredila na 2 straneh in ustno !!!

Ponavadi se zdi, da ljudje, ki komplicirajo, svoje delo cenijo 5x preveč. Jaz jih ne maram, čeprav je tako, da se pri biznisu stvari ne prepušča naključjem. Veliko je tudi pretvarjanja in brezveznih kosil, ki v samem bistvu samo futrajo ego posameznikov.

Pomembno je, da veš kaj delaš (prodajaš/kupuješ) in kaj boš s tem kasneje počel. Kompliciranje pa v določenih primerih prinese v biznis samo nepotrebno nervozo. Če jo končni rezultat upraviči, ok, če je ne, pa tudi prav, vem za drugič.

Najcenejši ponudnik je praviloma najslabši, precej bolj pomembno je, da delaš na dodani vrednosti. Seveda je stvar odvisna od vrste posla.

Kolega preprodaja želežniške "švelerje" in se tudi drugače ukvarja z gradbeništvom. Tam cene zelo nihajo in jih je težko določit v naprej, zato se pogajajo bolj na slepo - vsaka fiksna cena v naprej bi, ob nepredvidenih težavah, lahko naredila poslu minus (če govorimo o večjih biznisih). Če gledam ostale ljudi (tudi sebe), ki delujemo v nekoliko bolj tehničnih branžah, cene morajo biti nivelirane s trgom v nulo, celo na 4 decimalke.