PhysOrg.com - Učinek modrosti množice (wisdom of the crowd) je znan fenomen, ki ga je dokumentiral že Francis Galton leta 1907 v članku Vox Populi v reviji Nature. Poenostavljeno povedano učinek modrosti množice opisuje pregovor Več glav več ve. Izkaže se namreč, da je povprečna ocena množice lahko bolj točna od ocene strokovnjakov. Posledice tega dejstva so daljnosežne, saj na njem slonijo tudi borza in volitve, če omenimo samo dva najpomembnejša družbena konsenza.
Raziskovalci iz Züricha pa so v članku How social influence can undermine the wisdom of crowd effect, ki je bil objavljen v reviji Proceedings of the National Academy of Sciences, pokazali, da lahko ta učinek povsem zbledi ob komuniciranju v skupini. Razporedili so 144 osebkov v dve skupini in jih spraševali za različne ocene - koliko prebivalcev ima Švica, kolikšna je kriminaliteta v državi, gostota poselitve v Švici ipd. Ugotovili so nekaj zanimivega. Če člani skupine med seboj ne komunicirajo, potem je ocena te skupine resnično dobra in boljša od ocene posameznika. Nasprotno pa se zgodi, če dobijo člani skupine podatke o ocenah drugih članov skupine. Komunikacija spodkoplje učinek modrosti množice na tri načine.
Zmanjša se raznolikost mnenj, srednje mnenje se pomakne bolj proti ekstremnim vrednostim, poleg tega pa postanejo člani skupine bolj samozavestni o svojem mnenju, čeprav ni njihova ocena nič bolj točna. Rezultat so tudi urbane legende, baloni in druge skupinske zablode, ki trmasto vztrajajo.
Bi rekel da kar pričakovano. Prevlada manjša količina mnenj in to ni več mnenje množice ampak mnenje 1% posameznikov kateri vplivajo na mnenja vseh ostalih.
Saj podobno vplivajo tudi časopisi ki so zadnje čase pisani zelo neobjektivno in dobesedno vsilijo mnenja in interpretacije. Navsezadnje tudi moj komentar insinuira eno interpretacijo videnega...
Verjetno je odvisno od tega kako je komunikacija potekala in če kdo skuša prevladati, drugi pa posledično izgubijo samozaupanje in odgovarjajo kaj "frajerji" predlagajo, namesto, da se ravnajo po svoji vesti.
Sredi spečih in nepazljivih je modrec buden in pazljiv -
po poti gre kot hiter konj, ki je prehitel šibko kljuse.
Nebi rekel. Ljudje avtomatsko iščejo odgovore kjer niso sigurni ali se jim ne ljubi razmišljat in definitivno prevlada mnenje manjšine :)
Če pa nimaš koga vprašat te pa to prisili v razmišljanje in nekako moraš iztisnit iz sebe čimveč. Pogosto vemo odgovore vendar je lažje prepisat od soseda ki že ima rešeno kot pa razmišljat kako bi se lotil sam, ne?
O tem, zakaj mnenje neukih (in glasnih) posameznikov zelo pogosto prevlada:
The Dunning-Kruger effect is a cognitive bias in which unskilled people make poor decisions and reach erroneous conclusions, but their incompetence denies them the metacognitive ability to appreciate their mistakes. The unskilled therefore suffer from illusory superiority, rating their ability as above average, much higher than it actually is, while the highly skilled underrate their own abilities, suffering from illusory inferiority. Actual competence may weaken self-confidence, as competent individuals may falsely assume that others have an equivalent understanding.
Tole je lep eksperiment. Enostavno lepo razbije in očrni tako imenovano ideološko bipolarnost, pri tudi naši politični ponudbi. I nemara pravilnost predvidevanja v ekonomiji, na recimo podobni bias delitvi Firedmanovcev vs. Keynesians
In times of Universal Deceit, telling the truth
becomes revolutionary act. Orwell
To pojasni vse imbeciloče, ki jih ustvarjajo naši politiki - pripadniki strank! Kljub temu, da kot posamezniki izgledajo inteligentni, ko pridejo v parlament je vsega konec...
