računalništvo ni znanost

Mogoče kdo ve kdo je ugotovil da naj bi bilo računalništvo znanost. Računalništvo sploh ni nobena znanost, ampak poznavanje standardov (dogovorov)... od bajta naprej. Pa tudi vse kar izumite novega je lahko samo nov standard (dogovor). Tako da predlagam popravek. V niste računalničarji, ampak navadni pravniki s področja računalništva...
:))

Torej se premalo racunamo za svoje storitve ... Kul.

@c00L3r
Preberi si prvi odstavek v vikipediji: "Computer scientists invent algorithmic processes that create, describe, and transform information and formulate suitable abstractions to model complex systems."
Se pravi, tako kot sem napisal... izumljate algoritme oz. standarde... se pravi neke vrste zakone (v računalništvu) => ste navadni pravniki

Računalništvo nima nobene veze z elektroniko (razen toliko da je izvedba elektronska)... vse kar najdeš v računalniku bi lahko naredil tudi mehansko... a potem bi bila pa računalništvo posebna veja mehanike...

Se pa strinjam, "računalnika znanost" - obvezno v narekovajih, tako kot sem rekel...

Računalništvo je 1 in 0. Od tukaj naprej vse temelji na matematiki.

Seveda imamo tudi Facetube in verjetno slovencl kaj več od tega ne vidi.

@c00L3r
Preberi si prvi odstavek v vikipediji: "Computer scientists invent algorithmic processes that create, describe, and transform information and formulate suitable abstractions to model complex systems."
Se pravi, tako kot sem napisal... izumljate algoritme oz. standarde... se pravi neke vrste zakone (v računalništvu) => ste navadni pravniki

Da, mi izumljamo algoritme za reševanje praktičnih problemov. Ali se bo ta algoritem kdaj standardiziral je popolnoma odvisno s čim se ukvarjaš. Standardizirajo se predvsem protokoli za komunikacijo in formati za izmenjavo podatkov. Predlagam ti, da si pogledaš vsaj definicije besed algoritem, zakon (pravni in znanstveni) in standard.

Računalništvo nima nobene veze z elektroniko (razen toliko da je izvedba elektronska)... vse kar najdeš v računalniku bi lahko naredil tudi mehansko... a potem bi bila pa računalništvo posebna veja mehanike...

Seveda lahko narediš vse mehansko. Hitrost mehanskega procesorja pa bo koliko? 1Mhz? Po 3 dneh delovanja ga boš zamenjal, ker bodo vsi mehanski deli iztrošeni?

Če računalničarje primerjaš s pravniki, pa podaj praktičen primer, kako je delovnik diplomiranega pravnika primerljiv z delovnikom inženirja računalništva. Vidim, da imaš očitno zelo dobro poznavanje obeh panog

Heh, slovencl ... algoritmi naprimer, so matematične strukture. CS je subset matematike.

slovencl je 21. feb 2011 ob 19:33 izjavil:

@BigWhale: Ne, fiziki jih odkrivajo, zakoni so tam, in so vedno taki kakršni so. Za računalničarje je pa vse dobro, samo da se jih dovolj strinja. Če bi se strinjali da ima bajt 10 bitov, bi jih imel pa 10. Vse bi ravno tako funkcioniralo. Saj niste odkrili da ima bajt 8 bitov, to ste se dogovorili.

@c00L3r: Glede mehanskega računalnika ne bi, ker je to debata za drugo temo, mislim pa da ti je jasno da si ga usral...

Za algoritem lahko mirno rečeš, da je to predpis... povsem pravniški pojem...

Glede povezave s pravniki: V zakonodaji in v računalništvu je vse stvar dogovora, če se pravniki odločijo da bo kazen za prehitro vožnjo 100EUR, bo to pač 100EUR, lahko pa bi bila mirno 200EUR. Če pa se računalničarji odločijo da bo imel bajt 8 bitov jih bo imel 8, lahko bi jih mirno imel 10.

Delo računalničarja je definitivno bolj podobno pravniku kot pa fiziku. Vi samo izvajate "zakone"...

Kako pa misliš, da fiziki pridejo do enot?
Primer CS je teorija izračunljivosti, kjer se ugotavlja kateri problemi so rešljivi (izračunljivi) in kateri niso. To pa ni stvar dogovora, ampak primer čiste matematike.

Kak interfejs pa kakšno bazo naredite samo, potem je pa to to.

Celo večina to počne, ja. Prlotajo intrfejs na bazo in to je vse.

Nekateri pa bistveno več. Bistveno. Softwareske inovacije včasih ne moreš razlikovati od dokaza novega matematičnega torema. Je pravzaprav ista stvar.

Kdo pa misliš, da je izumil baze. Relacijske baze baze temeljijo na relacijski algebri, ki je del matemitake in del CS.
Seveda lahko trdiš, da je to le uporaba matematike. Vendar se čisto vsako naravosovje lahko zreducira na matematiko in fiziko. In ti dve vedi zgolj na opazovanje narave...

sej je prov , računalništvo je šlosarija tko kt strojništvo , sam narjen more bit. ampak recimo Millner se je pi-algebre spomnu prek računalništva ne prek matematke , kjer so ble podone matematične strukture že nekaj desetletij nezanimive. goedel je nepolnost razvil na svoje turing pa po svoje ne odločljivost, church je pa naredu svojo čorbo z lambda algebro. zdej pa provzaprov niti ni bistven pomoje kdo je bl brihtn un , kje zakajen al un kje pj'n. glavn daj luštn.

Senitel je 21. feb 2011 ob 21:11 izjavil:

Nope, če pa take producirajo na Jadranski pol pa....

Študent... da postaneš to, ni treba veliko

Avtor teme je na pravi poti. Pozabil je definirati, da računalništvo kot tako, ni samostojna znanost ampak specializirana veda elektrotehnike, ki uporablja orodja diskretne matematike. Bolj pravilen termin je veda iz informacijskih tehnologij. Angleži ne rečejo computer science računalništvu ampak IT (information technology) ali computer technology. Computer science je za njih bolj akademska veda ozr. direktna veja elektrotehnike.

In ja, na vašo žalost filozofi ne jemljejo matematiko preveč resno, da bi bila popolnoma samostojna veda. Ni pa kon artizem kot psihologija.

Če je govora konkretno o "computer science" se strinjam, da ponavadi nima smisla govoriti o tem kako so stvari realizirane in se opirati na elektrotehniko, čisto isto stvar bi mogoče lahko realiziral tudi mehansko. Kako hitro vse skupaj deluje na tem nivoju ponavadi nima veze.

Seveda pa je povsem drugače, če gledaš z inžinirske strani, kjer hočeš neko znanje uporabiti v praksi. Tam ni več smiselno govoriti le o npr. Turingovih strojih ter asimptotični časovni kompleksnosti, ampak te dejansko zanima na kakšnem hardwaru bo tvoj program tekel in kako dolgo se bo izvajal. Jasno pa nobena stran ni sama sebi namen, ampak morata ena od druge črpati nova dognanja.

Da je bajt 8 bitov je bolj inžinirski dogovor, kot nek znanstveni dosežek, tako da tisti argument ni ravno preveč veljaven. Pravnik == inženir bi se IMHO mogoče še dalo zagovarjati, kaj več pa ne.

Itak pa so ponavadi razne teorije samo dogovor o tem, kako si neko konkretno naravno stvar ljudje predstavljajo. Dokler tista hipoteza velja je kul, ko se pa najde problem pa vse skupaj pade in kasneje spet nekdo pogrunta drugačno možno razlago...

Pravnik == inženir bi se IMHO mogoče še dalo zagovarjati, kaj več pa ne.

Nekako v stilu, da oba samo proizvajata konkretne rešitve na podlagi nekega znanja. Pravnik sam ne sprejema zakonov, ampak jih le uporablja. Programer tudi npr. večino časa samo implementira neke že znane algoritme. (Pri čemer oba seveda počneta še kaj več kot to). Ampak npr. oba pa med študijem spoznata tudi nek znanstveni pristop za tem, tako da bi lahko počela tudi tisto prvo...
Mogoče zato toliko pravnikov pristane v državnem zboru

Zanimivo je vprašanje kdaj neka disciplina postane svoja znanost. Računalništvo bi lahko šteli za vejo matematike. Kolikor se spomnim predavanj pri prof. Bajdu, je tip zagovarjal dejstvo, da je robotika svoja znanost tako, da neka stvar postane svoja veda, ko se terminologija na tem področju dovolj razširi.

Ker obstaja veliko knjig na tem področju in so se uveljavili svoji izrazi, je npr. robotika že svoja znanost. Podobno velja verjetno tudi za računalništvo.

Še vedno mislim da je računalništvo dogovor, in tudi do sedaj mi niste dali nobenega proti argumenta. Tudi če vi izumite neko novo računalniško bazo, to dejansko ni nek izum, ampak samo dogovor. Baza bi bila brez problema lahko tudi drugačna, in bi ravno tako funkcionirala. Fiziki pa izumljajo stvari, ki so neodvisne od človeka. Ne glede na to kdo/kdaj bi do določenega odkritja prišel, odkritje bi bilo vedno enako. Pri računalništvu pa ni tako, pri vas pa vsak vsak vleče na svojo stran, izumitelj je pa potem tisti ki najbolj vleče. Sam izum pa je ponavadi postranska stvar. Pa to ne pomeni da niste znanstveniki, ste, ampak na nivoju pravnikov :))

Jaz vas smatram kot družboslovce, ker to tudi ste :))

Me pa zanima koliko računalničarjev uporablja matematiko. Jaz bi rekel da bolj malo. Tisti ki pa jo, pa ponavadi niso računalničarji po svoji osnovni izobrazbi, ampak so se računalništva izučili. Več ali manj ste samo orodje v rokah tistih ki izumljajo.

Jaz se pa strinjam s slovenclom ampak jaz mislim, da vse kar delamo je dogovor. Recimo ko gremo srat/scat/spolno občevat. Življenje je en velik dogovor! Ne to ni sarkazm.

slovencl je 22. feb 2011 ob 09:45 izjavil:

Jaz vas smatram kot družboslovce, ker to tudi ste :))

Me pa zanima koliko računalničarjev uporablja matematiko. Jaz bi rekel da bolj malo. Tisti ki pa jo, pa ponavadi niso računalničarji po svoji osnovni izobrazbi, ampak so se računalništva izučili. Več ali manj ste samo orodje v rokah tistih ki izumljajo.

Družboslovce?

Kdo pa potem sploh kaj izumlja, če več ali manj "pride" iz fizike in matematike?

sirotka je 22. feb 2011 ob 10:23 izjavil:

Družboslovce?
Kdo pa potem sploh kaj izumlja, če več ali manj "pride" iz fizike in matematike?

Vsi tisti, ki se ukvarjajo s področji, ki temeljijo na naravnih zakonih (na zakonih fizike in matematike), npr fiziki, kemiki, strojniki, farmacevti, biologi...

Že v osnovni šoli smo imeli predmet "Spoznavanje narave in družbe", in vi definitivno bolj spoznavate družbo kot pa naravo...

Informacija služi družbi. Z naravo nimate opravka, in o naravi tudi nič ne veste... razen to, da je treba srat/scat/spolno občevat :))

vse je znanost, če delaš prav.

slovencl je 22. feb 2011 ob 11:54 izjavil:

Informacija služi družbi.

Čas kot fizikalna količina tudi. Bomo sedaj spremenili vse fizikalne zakone, ki imajo opravka s časom (torej vse), v pravniške zakone.

slovencl je 22. feb 2011 ob 11:41 izjavil:

Vsi tisti, ki se ukvarjajo s področji, ki temeljijo na naravnih zakonih (na zakonih fizike in matematike), npr fiziki, kemiki, strojniki, farmacevti, biologi...

"Zakoni" matematike? Naravni zakoni matematike? Matematika je abstraktno ogrodje, ki omogoča da predstavimo marsikateri koncept "iz narave" znotraj tega ogrodja in ne obratno. Aksiomatski sistemi matematike so prav tako dogovori. Vse bi delovalo tudi če bi vsak imel svoj dogovor, ampak interopabilnost - izmenjava znanj - bi bila otežena, ker bi bilo potrebno vseskozi stvari prevajati med različnimi dogovori. Zato so standardi dobra stvar in le-ti obstajajo na vseh področjih.

In računalništvo (da bomo bolj natančni, tisti del računalništva, ki se mu reče computer science) spada pod matematiko (in nikakor ne pod elektrotehniko kar je bilo v tej razpravi že nekajkrat slišati). Sedaj se pa odloči ali je zate matematika znanost ali ni, kar si se odločil zanjo velja tudi za računalniško znanost.

Me pa zanima koliko računalničarjev uporablja matematiko. Jaz bi rekel da bolj malo. Tisti ki pa jo, pa ponavadi niso računalničarji po svoji osnovni izobrazbi, ampak so se računalništva izučili.

Evo tlele je jasno, da ne ločiš splošnega računalništva od računalniške znanosti. QED.

.:joco:. je 22. feb 2011 ob 12:54 izjavil:

Biolog, z znanstvenimi metodami odkrije "zakone" po katerih deluje DNA.
Ta isti biolog pa potem te zakone uporabi za razvoj neke tehniologije. Naprimer izdelavo inzulina.

Probaj zdaj na tak način še povezat fiziko, matematiko in računalništvo.

Jaz ne znam povezati računalničarjev z ničemer kar ima povezavo s fiziko, zato je tudi taka moja teza - povej mi ti, da bom vedel. Z matematiko mogoče, za kakšno kodiranje - to je res, to je znanost - vse ostalo pa ne, vse ostalo je pa dogovor/standard/protokol. Pa tudi z matematičnimi zadevami se ukvarjale peščica računalničarjev. Vsi ostali ste pa le "klešče".

Daj mi povej analogno povezavo med "Biolog, z znanstvenimi metodami odkrije "zakone" po katerih deluje DNA. Ta isti biolog pa potem te zakone uporabi za razvoj neke tehniologije. Naprimer izdelavo inzulina." za računalničarje. Kaj ste pa odkrili, razen dvojni klik... jaz samo vem kaj ste se dogovorili...?

sicer daleč od tega, da bi se strinjal s slovenclom,

ampak a si res prepričan, da so računalničarji odkrili vse reči ki jih naštevaš @hamax? Dijsktra je že bil računalničar, dosti algoritmov pa so odkrili že v 18. stoletju.

slovencl - daj povej kaj je znanost, kaj je izum?

Pa tudi z matematičnimi zadevami se ukvarjale peščica računalničarjev. Vsi ostali ste pa le "klešče".

kar se raziskav ter odkritij tiče je pri matematiki in fiziki podobno. Sicer pa ja računalništvo je po svoji naravi bolj aplikativna kot pa bazična znanost, ampak še vseeno zadovoljuje kriterije večine definicj znanosti.