Biblija, Koran, Konfucijevi nauki, Talmud, Veda...?

da si spal v srednji soli saj to je v ucnem nacrtu :>

hm kot knjizevna dela smo obravnavali ta dela priblizno tako podrobno kot biblijo. Omenili smo kdo je avtor pa kaj notr pise tko zlo od dalec in to je bilo to.

Dost velik smo se ustavl pr grski mitologiji.

Vede pa te zadeve pa sedaj delamo pri zgodovini v okviru priprav za maturo -> visoke civilizacije in smo ponovno nekaj povedali. Bi pa seveda moral profesor isto povedat v prvem letniku pri obravnavi te snovi. Sicer pa imas v ucbeniku vedsko indijo...

osebno mislim, da ne rabimo bolj podrobno obravnavat teh zadev saj niso tako zelo pomembne za nadaljni razvoj literature.

naši vrli šolniki že vejo, kolk pa kaj.

v strokovno pomembnost takšnega programa se nebi spuščal, ker nisem pristojen, škodovalo zagotovo nebi. osebno sem za, saj mi je tovrstna tematika povšeči...

lp

Gandalfar: književnost in filozofija sta zame zelo povezani temi.

Nisem zato, da se to uvede. Tisti ki ga to zanima si tako ali tako lahko take reči izposodi oz. kupi. Mogoče če bi te knjige zamenjali s drugimi domačimi branji? Namesto kake Gospe Bovary itd....


p.s. pa tisti ki hodte na kakšne ekonomske gimnazije a ni predmet podjetništvo najbolj "nepotreben predmet". Pri nas je to trošenje energije za brezveze, škoda hidratov oz. kalorij...

Najbolša rešitev bi bila uvedba posebnega predmeta "verstva sveta". Predem me napadete, to bi ne bil verouk, niti ga ne bi poučeval nekdo iz teologije temveč kak filozof.
Filozofijo mešat s književnostjo je dokaj neplodno. Do neke mere se, pri kakem Sartri, temu ne moremo izogniti, neka izrazito filozofska besedila pa nima smisla obravnavati, ker ni dovolj časa, da bi se lahko poglobili vanje in v probleme s katerimi se ukvarjajo.
Filozofija v šolah pa je trenutno zastavljena evrocentristično in bi bilo dokaj težko dodati, temeljno drugačno, vzhodjnaško miselnost.
Ergo, nov predmet, verstva sveta.

Mislim, da ima v prvem letniku skoraj polovica dijakov blazen odpor do knjizevnih del, tesno povezanih z vero. Vsaj moje izkusnje so take (meni so bile "zgodbice" sicer prav vsec...).

Drugo vprasanje je, koliko so 15-letniki zmozni razpravljati o filozofskih vprasanjih teh del. Filozofija je na sporedu sele v 4. letniku (srednje sole, na poklicnih je menda ni?), pa se takrat je za marsikoga to odvecen predmet, ki veliko dijakom pomeni bolj lari-fari kot pa neko dejansko znanost oz. vednost.

Osebno bi mi bila obravnava navedenih del sicer ljuba, lahko pa trdim, da bi se z mano najbrz iz mojega razreda strinjali najvec trije.

Nadezhda: se strinjam, to vsekakor ne bi bilo primerno za 1. letnik. Mislim, da bi najlepše sedel v 3. letnik, saj takrat prvič ni več nobenih "na izi" predmetov (glasba, umetnostna zgodovina, študij okolja...) poleg tega pa so si dijaki že pridobili nekaj splošne razgledanosti (no ja... ) in predvsem predznanja (zgodovina in književnost).
Najbrž bi res izpadel kot "odvečen" predmet, ampak takih je tako ali tako vseh 13 .