engadget - Na včerajšnji predstavitvi je Google še uradno pokazal najnovejšo izdajo Androida, 3.0 oz. Honeycomb. S tem so odprli vrata prihajajočim napravam, obenem pa pokazali še nekaj zadnjih neznank v povezavi z operacijskim sistemom. Vemo že, da bodo widgeti zdaj mnogo bolj interaktivni, bogati z informacijami, vemo, da stare aplikacije v Honeycombu delujejo brez težav, videli smo že akcijsko in statusno vrstico, itd. Danes so pokazali še obvestila, ki se pokažejo v statusni vrstici, a so ta spet mnogo bolj bogata, kot prej. To seveda omogoča večja ločljivost zaslona, na katerem ta opozorila zavzamejo manj prostora. Obenem je npr. mogoče upravljanje z glasbo, saj se kontrole v obliki opozorila pokažejo ob pritisku na ikono predvajalnika v statusni vrstici.
Mnogo bolj pomembna je najava sprememb pri Android Marketu. Ta je končno dobil spletno različico, dosegljivo na naslovu http://market.android.com. Končno bo npr. mogoče kar na računalniku poiskati aplikacijo, jo v primeru podpore kupiti (v Sloveniji uradno torej ne) in jo namestiti na telefon. Namestitev bo potekala enostavno, na računalniku potrdite namestitev, že praktično naslednji trenutek pa se na mobilnem telefonu prikaže opozorilo o prenosu in namestitvi aplikacije. Poleg aplikacije se nahaja še koda QR, ki omogoča skeniranje povezave z mobilnim telefonom, kar zažene nativni Android Market. Povezave so popolnoma enake tako na mobilnih telefonih kot na računalnikih z izjemo aplikacije, ki se zažene na vsakem izmed njiju (brskalnik na računalniku, Android Market na mobilne telefonu oz. tablici).
Prihajajo še nakupi znotraj samih aplikacij. Disney je dostop do API-ja za nakupe dobil pred le petimi dnevi, a so na prireditvi že predstavili Tap Tap 4 za Android, ki omogoča nakup dodatnih skladb. Javnosti bo Google API odprl v prihodnjih nekaj mesecih. Ker gre seveda za plačevanje tudi to verjetno v Sloveniji ne bo delovalo.
Menda se Google dogovarja z mobilnimi operaterji za plačevanje aplikacij in mikrotransakcije.
Na žalost se po izkušnjah preteklosti česa takega pri nas ne moremo nadejati (operater bi rad delež tega zneska, našo kuro se na zemljevidu rado spregleda).
Meni se zdi, da je največja pomanjkljivost marketa ravno neomogočanje kupovanja aplikacij (pri nas). Sploh ne razumem kje je problem, da ne uredijo tega.
Problem je ker EU ne uvede EU davka, da ne bi blo treba vsaki firmi ločeno odpirat podružnice v vsaki državi.
To je res. Samo to države članice ne bodo še en čas izglasovale. Zato pa v Sloveniji Apple-ovega iTunes-a, Android Marketa ipd. v bližnji prihodnosti ne bo.
Plus pri nas so še dodatno razne druge omejitve, ki jih postavljajo: slovenski operaterji, založniki, avtorji, SAZAZ ipd.
Hrabri mišek (od 2015 nova serija!) -> http://tinyurl.com/na7r54l
18. november 2011 - Umrl je Mark Hall, "oče" Hrabrega miška
RTVSLO: http://tinyurl.com/74r9n7j
Ni problem sam davek, ker Apple ima lepo App Store odprt, konc koncev maš tut Steam. Problem je pri glasbi, kjer imaš različne pogodbe za različne države, podobno pri filmih. Torej ni dovolj da Disney pooblasti prodajo preko iTunes v Sloveniji (recimo Toy Story) ampak more to dovolit še Cenex, ki je lokalni distributer. Oz. neki takega.
Ni problem sam davek, ker Apple ima lepo App Store odprt, konc koncev maš tut Steam. Problem je pri glasbi, kjer imaš različne pogodbe za različne države, podobno pri filmih. Torej ni dovolj da Disney pooblasti prodajo preko iTunes v Sloveniji (recimo Toy Story) ampak more to dovolit še Cenex, ki je lokalni distributer. Oz. neki takega.
oz. v primeru glasbe je to SAZAS? Verjetno se zatakne pri ceni, ker prašiči pri SAZAS-u hočejo višjo ceno, da bi pobrali svoj del, Apple pa vztraja pri originalni ceni?
Hec je ker pri video vsebinah se pogovarjaš z distributerjem, pri audio pa s Sazasom. Dejansko edina normalna rešitev bi bila ustanovitev krovne EU organizacije za avtorske pravice (za začetek glasbenikov), ki bi se potem pogovarjala z lokalnimi.
In potem se bodo zaradi enostavnosti založbe združile v neko skupino, ki bo spet evolucijsko prerasla v SAZAS. Ne, to ne bo šlo, rabiš en enoten imenik, za katerega skrbi krovna organizacija.
)