Pogledi Slovenije

Ti jaz povem... eni so sami jezni, ker za njih ni dovolj, enim se je pa resnično zagabilo vse skupaj v zadnjem času.

eni so sami jezni, ker za njih ni dovolj, enim se je pa resnično zagabilo vse skupaj v zadnjem času.

Sem hotel napisati še "Cinik bi rekel, da so viri očitno postali pičli."

Opozicionalce pustmo mau pri miru, okay?

Sej nismo v Severni Koreji, kjer so sovražniki ljudstva krivi, da je bila žetev spet slaba.

Mi smo baje v demokraciji, kjer se kritizira vladajoče za napake države. Ne toliko hudobnih opozicijcev, ki bi samo radi na oblast.

Ta socialistični refleks lahko damo mau na stran.

Ni to, da bi vlada zagotavljala provizije mrhovinarjem. Ni to.

MI, ne vlada, premalo naredimo, da bi živeli bolje kot živimo.

Ni funkcija vlade da karkoli "zagotovi". Še najmanj "provizije mrhovinarjem".

Na vladi/parlamentu je, da uvede "neoliberalizem". Nič več in nič manj.

Do takrat bomo pač v labirintih socializma, najljubše ideje večine.

Ja, točno tako. Po drugi strani pa najde Palestinec neko zadovoljstvo v svoji sveti jezi na hudabne sioniste. Slovenec pa je zmagoslaven, ker se še ni čisto prodal kapitalizmu in pestuje trajnostni razvoj kot svojo veliko vrednoto.

Mormo biti pravični. Palestinec in Slovenec imata vsak svojo zmagoslavno naslado. Ne da ne.

Neumno je kriviti vlado. Janševo ali Pahorjevo. Ona mora delati po srcu Slovenca, ki zahteva "človeka pred kapitalom" (moogoče tudi "človeka pred zrakom, hrano in vodo", tega se ne vpraša, ker bi videl kako bluzi).

Sej lahko izvolimo spet Janšo. Ampak tudi če ga popade, da bi uvedel EDS, privatiziral in liberaliziral, bo ljudstvo proti. Že zaradi okoljskih razlogov.

ČE bi bil izvoljen in ČE ga popade, ni bojazni. Reform "nočemo".

Tudi če Pahorja obsije da bi naredil isto, tega večinsko "nočemo" in se mu "bomo" uprli.

"Nam" preveč pomeni socializem, kar nam ga je še ostalo, trajnostni razvoj, se reče zastoj, "nam" je preveč ljub.

Zato kar sebi pripišimo. In Kritičnim Intelektualcem seveda, saj je vse po njihovo.

Ker je to druga stran socializma. Vrednota NAD človekom.

Superjaz ki pravi, da so višji cilji od posameznika. Delavski razred - Narava - Volk - Change.

Recept za družbeno polomijo.

Ma teh definicij trajnostnega razvoja je preveč. Vsak pa nekaj po svoje vleče iz tega.

Cilji so lahko višji od posameznika kadar gre za skupno dobro. Pač cilj skupine, da si napelje plin v blok, kljub temu da se kak senilen starček ne strinja.

Neko furanje 'commonwealth' ideologije da se je treba žrtvovati za matično državo je pa, kot vedno, rahlo .. noro.

Same laži. Novinarka levega Dnevnika, levičarji ala Lahovnik, Penko... pred časom ste trdili, da so ti ljudje levičarji in da lažejo. Kako jim sedaj nenadoma verjamete???

Matthai nekoliko smo vseeno napredovali. Kar vsi ne bodo več večno tiho, čeprav so tudi do določene mere vpleteni.

Malo drugače pa je z prejšno generacijo, ko so skupaj streljali ljudi. Tem pa ne bo šlo nikoli nič iz jezika.

Ste desničarji sposobni povedati kaj takega za svoje?

Ali ni to storila Starina Kosmova med drugim?

Predvsem se ne da toliko veliko povedat kot tu, to je dejstvo.

Ne ne, to je rekel Janković. Da se z izdajalci slabo razume, ko je nekaj hotela.

Wow, wow ... to se pa situacija razvija. Zanimivo ...

ter da se čimprej začne graditi na bolj zdravih temeljih.

Kaj ti daje misliti, da bodo novi temelji kaj bolj zdravi kot so bili obstoječi? Morda po letu dni še, po desetih pa vprašanje.

Pomoje je najbolj učinkovito sesut kar državno banko, ker kako boš recimo SCT bojkotiral? Ne moreš ga in potem se ti dogajajo take zadeve...

Država bo dala bančno garancijo za 800.000.000 €! In to za podjetja, ki so pri nas povezana v škandal za 2,5 milijarde €. Če ta podjetja gredo v stečaj (večina jih ne stoji nič boljše kot Vegrad), ali če posel v Libiji ne bo dokončan v rokih in predvidenih cenah (kar je pri SCT nemogoče - če pogledamo vse anekse ki jih vnovčijo pri nas), se BOMO OBRISALI POD NOSOM ZA 800 MIO € DŽAVNEGA DENARJA!

Meni je bil najbolj všeč tisti del, ko je direktor časnika Finance povedal približno "Ko tujcem povem (Finance so v lasti korporacije Bonnier), da nam grozi odvetnik Miro Senica, ki je zasebni partner ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, se jim to zdi grozljivo."

Na zdravje butalistan!

Pomoje se zgrozijo, ko spoznajo, da urednik časopisa ne zna niti policije poklicat.

Finance so zelo tračarski časopis. Edina razlika med njimi in Slovenskimi novicami je, da SN pišejo v glavnem o umorih in ropih, Finance pa o finančnih zadevah. Zato se zdi, da so na nekoliko višjem nivoju. Ne berem jih že lep čas, mi je pa kolega, ki je direktor inovativnega mladega podjetja (mlajša oseba, da ne bo pomote) rekel, da tako rumen časopis težko najdeš.

V glavnem je notri precej natolcevanj, nepreverjenih informacij in (slabo) prepisanih informacij. Med drugim so "povzemali" tudi nekatere moje članke, zadeva pa je bila predstavljena kot višek raziskovalnega novinarstva.

Kateri časopis je dober? Tle sem lahko zelo konkreten. Od slovenskih prav nobeden.

Tle sem lahko zelo konkreten. Od slovenskih prav nobeden.

Kateri tuji časopis bereš?

Hja, potem je tako, da nismo dorasli v svojem jeziku narediti "dostojne scene" in da je bolje da naredimo switch to English.

Drži?

Poleg tega, Google bo kmalu zadovoljivo prevajal Wired v Ožičen in lahko ostanemo pri branju v slovenščini.

To nekoliko zmanjša našo nacionalno zavest. Najmanj časnikarji in uredniki so totalne zgube.

Problem je nesposobnost novinarsko-uredniškega ceha.

Kar seveda niti približno ni res. Krivo je majhno število Slovencev -> majhna naklada slovenskih tiskanih občil -> majhnih honorarji & plače.

Za denar, kot se ga plačuje pri nas, boljšega pač ne moreš dobiti. Je fizično nemogoče, ker ne more novinar cel mesec delati na enem članku, za katerega dobi 200 evrov. Če bi dobil 2000 evrov, kot dobijo za primerljive članke pri katerem od časopisov, ki jih daješ za zgled, bi bila pa tudi kakovost člankov v naših časopisih boljša, z istimi novinarji in uredniki.

O.

Okapi je 17. okt 2010 ob 00:59 izjavil:

Za denar, kot se ga plačuje pri nas, boljšega pač ne moreš dobiti. Je fizično nemogoče, ker ne more novinar cel mesec delati na enem članku, za katerega dobi 200 evrov.

Poskusimo:

1. Je fizično nemogoče, ker ne more politik cel mesec delati na enem Zakonu, za katerega dobi xxx evrov.
2. Je fizično nemogoče, ker ne more zdravnik cel mesec delati na eni Terapiji, za katero dobi xxx evrov.
3. Je fizično nemogoče, ker ne more name_it cel mesec delati na name_it, za katero dobi name_it evrov.

Itd.

Kot je po moji skromni oceni pravilno povedal Thomas, je tudi v slovenskem tisku vsaj kak % odličnih zapisov. Zakaj so tako dobri, čeprav so slabo plačani? Poskusimo pomisliti: tudi na ST forumu se najdejo vrhunski posti med obilico smeti in želim verjeti, da sploh niso bili plačani. Če pa slučajno bi bili, nebi bili več vrhunski, ker komunajzrska beštja tega ne premore. Fizično :)

hehe
LP, Spy.

Poskusimo:

1. Je fizično nemogoče, ker ne more politik cel mesec delati na enem Zakonu, za katerega dobi xxx evrov.
2. Je fizično nemogoče, ker ne more zdravnik cel mesec delati na eni Terapiji, za katero dobi xxx evrov.
3. Je fizično nemogoče, ker ne more name_it cel mesec delati na name_it, za katero dobi name_it evrov.

Itd.

Sej to vse drži. Slovenija zaman pričakuje, da bo v Londonu osvojila toliko medalj kot jih bo USA. To je nemogoče. Kar ne pomeni, da se ne splača (tistim, ki se to gredo) trudit za tisto eno ali dve.

Zakaj bi bilo pri matematiki, pravu ali novinarstvu drugače?

Zakaj so tako dobri, čeprav so slabo plačani?

To so pač izjeme, ki potrjujejo pravilo. Nekaj novinarjev je celo zaposlenih in tu in tam lahko kakšen na enem članku dela recimo dva tedna, mogoče celo cel mesec, in dobi zanj mesečno plačo. Večina novinarjev je plačanih po napisanem in ti morajo naštancati recimo 10 daljših člankov na mesec, da lahko preživijo.

Lahko gledaš tudi tako - slovenska revija s svojimi x evri plača 1 dober članek za jurja evrov in 9 slabih ali povprečnih člankov za 100 evrov (in imaš tistih 10% dobrih, ki jih omenja Thomas), Wired s svojimi 10x evri pa plača 10 člankov po jurja. Od tega je recimo 8-9 dobrih in 1-2 slaba (kot oni s podtaknjeno črno vdovo, ki ga omenja Balendeque).

Poleg tega kakšen slovenski novinar iz entuziazma napiše tudi dober članek za 100 evrov (čeprav mora na račun tega potem napisati nekaj slabših, ker mu preprosto zmanjka časa).

Novinarstvo je bolj ali manj obrt in kakovost člankov je v povprečju premo sorazmerna z delom (časom, sredstvi), ki jih vanje vložiš.

O.