Kateri programski jezik?

Java ali pa C#, če hočeš na nekaj na hitro zaslužit (in delat ko črnc za male pare), Python pa če se želiš naučiti lepega in pravilnega programiranja.

C# prezapleten,pa ne ga hecat. Jst glasujem za c# all the way. C# za male pare in delat kot črnc wtf, python služb je pa res veliko in dobro plačanih.

Tako python kot C# sta oba čist lepo razumljiva in nekomplicirana.

prehitro sm sklepal, da si to mislil, ampak ti pa brat ne znaš preberi še enkrat..oče

agreed:]

noben programski jezik ni preprost ampak večinoma so vsi kompleksni. C# bi jaz osebno rekel, da je kar kompleksen (pa s tem ne mislim samo obširen). Vsi so pa logični in s tem posledično lahki za razumevanje, ki pride s prakso....veliko nje:D

Jaz bi na njegovem mestu nadaljeval z javo nekaj malega časa. Glede na to da je enaka kot c# (oz. obratno c# je enak kot java) ne bo imel problemov potem prešaltat na mogoče malenkost bolj mainstream c#.

Za vsa področja je uporaben tudy ruby.

karky phyton je programski jezik s katerim se naučiš lepo, pregledno in dobro programiranje.

Ne da nima smisla, za učenje je odličen, ker če potem že samo obliko in preglednost uporabljaš pri drugih programskih jezikih, lahko za teboj kdo vsaj popravlja, medtem ko za večino programerjev, ki so se učili v javi ali C# programiranja, je težko popravljat.

KaRkY se strinjam s tabo .. ;)

Sam sem začel s C++ to poletje in sem kr hitro "not pado". Ko sem potem poskusil še s C#, mi je bil kot cuker, prav užitek mi je programirat v njem, zato ker je sintaksa tako berljiva. Poleg tega pa se ne rabiš ukvarjat z nizko-nivojskimi stvarmi, tako kot pri C++. Ti pa C# da možnost, da se, če je pač treba.
Sicer ne poznam dobro Jave, ampak pri C# je na primer multi-threading zelo enostaven, potem pa še imaš take "dobrote" kot so lambda izrazi (anonimne metode oz. funkcije) in delegati/eventi (funkcija kot neke-vrste spremenljivka).

Če imaš željo delat aplikacije z grafičnim vmesnikom, potem mislim, da je C# sploh zelo dobra izbira (WinForms ipd). Se splača tudi že zaradi tega, ker je toliko popularen, da boš z googlanjem bolj redko našel kako vprašanje, ki še ni bilo odgovorjeno in raziskano. Za kake članke pa je C# Corner dobra stran.

@phyro ja sem od vsega začetka na C style sintaksi in mi je vse kar ni podobno zelo težko berljivo. Meni osebno je JAVA zelo berljiv jezik še posebej če se nekdo drži par osnovnih pravil programiranja.

Spura cobol je čisto v redu. Nekateri še v assemblerju in cobolXT programiramo (cobolXT - ne pozna zanke v zanki). Pa v cobolu za windows (netexpress) tudi. zadeva deluje še vedno brez problemov. Pa hitrejše dela kot programi v javi.

Example, Spura?

yep moja kolegica je šla na nlb pa baje jo iz jave preučujejo v cobol:D

In kaj je pri Ruby-u bolšega v primerjavi z pythonom ? Po izrazni moči sta tam tam, sintaksa je pa stvar okusa.

Pa zdi se mi d je python mnogo bolj široko uporaben kot pa ruby-a, se mi zdi da je ruby večinoma omejen na web v navezi z rails frameworkom.

l0g1t3ch: Izrazna moč je tam tam ja. Ima pa ruby block in python ma ful neumno za lambdo sintakso (v primerjavi z rubyjem kjer je mnogo krajša, sploh za block). Nikakor ni Python slab jezik (čeprav threading ma pa tut v kurcu ). Na konceptualni ravni sta si pa jezika zelo različna. V bistvu vse zavisi na katero stran se postaviš pri temle vprašanju There's more than one way to do it @ Wikipedia Čeprav tule na wikipediji je mal biased napisano Koda v Rubyju ko jo bereš je res lepa in predvsem zabavna (ko si rečeš o kok je na hud način to napisal). V Pythonu je pa dolgočasna, ponavadi je vedno vse na isti način itd. Se pa strinjam s tabo da je recimo za desktop aplikacije več libov za Python. Čeprav jih je kar dosti tudi za Ruby (za Gtk recimo maš čist lepo). Te blocki so res tok genialni, ko se jih enkrat navadiš ti ful manjkajo pri vseh drugih jezikih... V JDK7 mi je všeč k so nekaj podobnega dodali
techfreak: največji problem v PHPju je zame to da so naredil OOP ampak so "pozabili" cel stdlib prepisat v OOP... Nevem kaj so potem dodajal ker me je nehal zanimat. Vidim da celo lambda izraze zdaj podpira samo nisem še nikol videl da bi kdo to uporabljal. Zdaj ko je pa Ruby tudi performančno prehitel PHP pa sploh ne vidim razloga zakaj bi ga hotel uporabljat. Kak framework se mogoče približa Railsom (ampak res bolj na približno), samo to je še vedno B klasa vs. A klasa. Za kakšne druge aplikacije pa itak skor nihče ne uporablja PHPja. Edina prednost PHPja je pač da je praktično na vseh serverjih.

V glavnem vsak ma svoj okus. Za web se splača dat priložnost tudi Rubyju Za desktop pa jaz osebno večinoma delam v C#.NET (čeprav moram IronRuby.NET probat hehe). GUI-less pa v C++/boost (zarad hitrosti). S tem mam praktično vse pokrito.
Če se lahko še na hitro dotaknem Django vs. Rails. Problem Djangota je da ni dovolj modularen, najbolj me moti administrativni del. Medtem ko je Rails (še posebej 3!) popolnoma modularen in lahko katerokoli komponento zamenjaš (npr. za templating lahko uporabiš karkoli, za ORM karkoli, v glavnem lahko vse zamenjaš). Imaš pač neko default izhodišče potem pa ga lahko skoraj popolnoma prilagodiš temu kar rabiš. Pri Djangotu je precej bolj problematično to. Spet ta "one way to do it" zadeva...

Lahko pa probamo en štos pa napišemo najbolj berljivo pa še najkrajše izpis vseh lihih števil med 100 in 1 v padajočem vrstnem redu (ravno zadnjič me je en vprašal za ruby hehe). V Rubyju bi šlo takole:

# najbolj berljivo
100.downto 1 do |number|
  puts number if number.odd?
end

# najkrajše
50.times{|i|p 99-i*2}

Lahko tudi kak drug primer če kdo želi Sploh za krajše me zanima če komu rata hehe..

Vedno je pri uporabi jezika vprašanje tudi glede povpraševanja na trgu. Če se omejim na web, se mi RoR še vedno zdi precej ekstotičen v poslu in ga uporablja tako majhno število ljudi, da raje presedlaš na dobri stari in še vedno zelo učinkoviti php na koncu.

Gost: Ja glede tega imaš verjetno prav. Kar se tiče povpraševanja po delovni sili ga je za RoR res precej malo. Za Python se pa že kar najde.

Osebno bi trenutno priporocal programski jezik Go. Je objektno usmerjen (vendar brez dedovanja tipov), samodejno upravljanje s pomnilnikom, v primerjavi z ostalimi jeziki precej manj kompleksen (okoli 50 strani specifikacije), ima bogato standardno knjiznico, po hitrosti izvajanja programa se pribliza programu napisanem v C, vgrajeno podporo za socasno izvajanje.

Obstaja ze nekaj zacetnih web frejmworkov za pisanje spletnih aplikacij, mozna je povezljivost z jezikom C, uradno so podprti sistemi Os X, Linux, FreeBSD, Windows (neuradno poleg prevajalnika se tudi Go interpreter).

Edina slabost, ki jo trenutno vidim je starost jezika. Kar pomeni, da se ni precej razsirjen. Vendar njegova uporaba se stalno siri.

Se bom popravil. Stvari so bolj zapletene: http://golang.org/doc/go_faq.html#Is_Go...

Seveda če ni objektno-usmerjen v klasičnem pomenu kot so Java/C# še ne pomeni, da je jezik slab. Ravno nasprotno. Prinaša nove ideje in kakor berem odzive ljudi, ki Go uporabljajo za resnejše projekte, so do sedaj precej zadovoljni z njim.

Go je imperativni jezik in z ocaml nima kaj dosti skupnega. Ce ga ze primerjas z deklarativnim jezikom je prej podoben Erlang.

Posebnost je v tem, da pozna runtime reflection, delegate, interfaces, "lahke threade", mocno tipiziraje, hkrati pa je preveden jezik, ki ne potrebuje dodanega navideznega stroja.

Uradne podpore za GUI ni, vendar obstaja povezava za Gtk+, ki pa se tudi ne vsebuje vseh gradnikov.

Sicer pa za informacijo ... Prihajajoci gcc 4.6 bo verjetno ze v standardni distribuciji vseboval go prevajalnik.

napsy je 2. okt 2010 ob 22:27 izjavil:

Ok prvic ... go je imperativni jezik, funkcijski jeziki so druga kategorija (seveda je velik lastnosti prenesenih iz funkcijskih jezikov). Vsak objekt v Go implementira prazen interface, zato tudi tisti type switch deluje. Interfesi so se kako pomemben koncept pri Go ampak treba je prej kaj napisat v jeziku da to opazis. Lahki threadi delujejo zato, ker so visja abstrakcija sistemskih threadov. Se pravi lahko imamo tisoc "lahkih threadov", ki se bodo poganjali v enem samem sistemskem threadu. Poleg tega so ti lahki threadi del specifikacij jezika in jezik ponuja za niti posebno sintakso. Podobnost z Erlang je ravno pri teh lahkih threadih.

Ampak kakorkol ne da se mi prepirat .... Hotel sem povedat da se splaca malce sprobat ta jezik ker zgleda obetaven, posebej ce ti sistemsko programiranje ni tuje (npr. Go je zelo vsec C programerjem).

Kakšna veličatna volja in kako malo znanja.
začniva kar o funkcijskosti. iz fakju:

Why is len a function and not a method?

glede type switcha in interface-ov. Naj ti bo že enkrat jasno da so leti posledica "Structural type systema" in ne obratno. ta pa je le slaba kopija Ocamla.Gre za povsem dobro definiran in znan sistem, daleč od tega kar trobijo avtorji na googlovi strani , kjer ti dajo občutek , da orjejo ledino. podobno je z defer kar je le drugo ime za lazy evaluation.

glede perspektivnosti pa bog pomagaj. grd in smotan je do amena.

"Lahke niti" so verjetno t.i. green threads ? Za določene vrste scenarijev in določen način razvoja zelo uporabna stvar. Pri Erlangu je to v povezavi z 'actor' modelom jasno velika prednost, ko delaš večinoma serverske aplikacije z mislijo na sočasnost in porazdeljenost, saj ti taka abstrakcija močno olajša delo. Pojavljajo se tudi debate uporabi pri razvoju desktop aplikacij zaradi prisotnosti več procesorjev, ampak bomo še videli. Tukaj se še krešejo mnenja.

Še za avtorja teme: predlagam Python. Odličen tako za začetnike kot tudi potem za reševanje zahtevnejših problemov.