Kloniranje...

Nekej je. Samo daleč premalo za moj okus je to, kar se zgolj z genetskim inženiringom da.

[]

Kdo pa je ze Andy???

Ja, Andy je opica, in sicer so ji, če se prav spomnim, zanemjali del genoma z genskim materialom meduze ali nečesa podobnega. Poleg tega je danes ( ok, včeraj ) v Delu članek o še eni klonirani živali, zdi se mi, da gre za eno od vrst, ki je na robu izumrtja, eden od kopitarjev ali govedi, ki so ga implantirali v samico druge vrste. S tem so pokazali, da bomo mogoče le lahko rešili nekatere živalske vrste ali pa klonirali sibirskega mamuta..

Po mojem mnenju nas kloniranje ne bo rešilo, ampak pokopalo... Človek ne bo imel v nadzoru niti svojega življenja...
No, mogoče sem pa pod vplivom filma Šesti dan

Torej, včeraj sem omenil, da je poleg Andya in Dolly obstajal še tretji seslac, ki so ga uspešno klonirali. No, danes sem dobil nekaj informacij, ki so sicer v Delu, na zadnji strani Znanosti, vendar članka ni na Delovi strani, če ne, bi ga dal sem gor, zato bom napisal samo povzetek..
Tretji klonirani sesalec je bil Noe ( ime je pomenljivo, saj je mogoče ključ do rešitve ogroženih živalskih vrst ), in sicer je bil predstavnik divjega goveda. Čeprav je poginil že po dveh dneh, so s tem izvedli dve ključni stvari. To je bil namreč prvi poskus kloniranja ogrožene živalske vrste in prvi poskus implantacije klonirane živali v maternici druge živalske vrste. Genom so dobili iz epidermalnil celic nekega divjega vola, ki je poginil v sandieškem živalskem vrtu pred osmimi leti. Nato so v Advanced Cell Technology cca 600 celic tega vola spojili z oociti domačih krav, ki so jim predhodno odstranili njim lastne gene. Od osmih krav, ki bo bile breje z oplojenimi oociti, je samo ena uspešno povrgla. Noe je kazal vse značilnosti divjega goveda, vendar se je okužil s klostridiji ( Clostridium perfringens ), in zaradi diareje, ki je bila posledica enterotoksikacije poginil. 8
( Tole je sicer malo off-topic, vendar tudi nasplošno C. perfingens povzroča precej hude zaplete, kot je naprimer plinska gangrena pri opeklinam, vendar ima sama bakterija eno šibko točko, spada v anaerobni rod sporogenih bakterij ). In v čem je takšen pomen Noeja.. S tem so pri ACT pokazali, da je možno, da ne le, da bomo pred izumrtjem rešili ogrožene vrste, ampak se odpirajo opcije, da bomo lahko klonirali tudi enega od zadnjih potomcev sibirskega mamuta, ki so ga lahko globoko zamrznejega in skoraj popolnoma ohranjenega
. Samo za informacijo, pri neoptimalnih pogojih celične kulture še vedno preživijo v 5-10%