3d tiskalnik

En znanec kupi na amazonu vsakič, ko zmanjka do 60€ za brezplačno poštnino, samo pač ročno vnese lastnosti filamentov (in postelje), proizvajalci to menda obvezno napišejo na škatlo, folijo, zagotovo pa na spletni strani, sam občutek pa menda ni dovolj zanesljiv.

Zakaj se ne bi uporabil RFID, ce se lahko? Saj vas nihce ne sili, da ga uporabljate. Kje je problem?

To skoraj vsak pomisli, ko dobi printer. Ampak je vse skupaj premalo, da bi se splačalo reciklirati. Plastenk za kokakolo se nabere precej več.

Seba982 je 16. jul 2026 ob 07:12:52 izjavil:

Nameravam naročiti ene 3-4 role bamboo lab filamenta, pa me zanima, če bi šel kdo v skupni nakup, da jih naročim 10+. Lahko dostavim na relaciji Sevnica - Trebnje - Škofljica.

Lahko sem za

PLA ne spada v plastično embalažo. PLA je za v navadne komunalne odpadke, ker se ga ne da reciklirati med plastiko in reciklirni material zgolj kontaminira. Enako velja za vse 3D printe in odpadke pri 3d tiskanju.

PLA bi sicer sodil v industrijske komposte, ker se na dovolj visoki temperaturi lahko razgradi (tudi vrečke za bio odpadke so iz PLA, pa plastični pribor in kozarci za piknike), ampak nič od tega ne sodi med embalažo.

BlaY0 je 16. jul 2026 ob 22:25:47 izjavil:

V Nemčiji recimo gre med odpadno embalažo oziroma v "Gelbe Tonne". Enako velja za te piknik kozarčke.

Ne.

Ja, sem se malo poglobil in zgleda res gre v rumene kontejnerje, ker tega ni veliko in gre za embalažo.

Ne velja pa to za PLA poop in failed printe, ker spadajo pod "production waste", ne pod embalažo in "proizvajalec" tudi ne plača neke "green dot" licence ... Nenazadnje tudi ne moreš pričakovat od prebivalcev, da bojo znali ločiti PLA od PET ...

Kakorkoli, PLA med plastiko je kontaminacija. V majhnih količinah očitno res ne igra pomembne vloge, pri večjih količinah pa lahko vpliva na rezultat recikliranja.

GupeM je 16. jul 2026 ob 21:39:28 izjavil:

PLA ne spada v plastično embalažo. PLA je za v navadne komunalne odpadke, ker se ga ne da reciklirati med plastiko in reciklirni material zgolj kontaminira. Enako velja za vse 3D printe in odpadke pri 3d tiskanju.

PLA bi sicer sodil v industrijske komposte, ker se na dovolj visoki temperaturi lahko razgradi (tudi vrečke za bio odpadke so iz PLA, pa plastični pribor in kozarci za piknike), ampak nič od tega ne sodi med embalažo.

Jst PLA skoraj ne uporabljam. Sem tudi gor pisal da kupujem vecino PETG pri bambu, tisto malo PLA in TPU pa na aliju

klinker je 17. jul 2026 ob 10:43:50 izjavil:

Jst PLA skoraj ne uporabljam.

Zakaj ne?

vsak ima svoj namen, PLA se lepše printa (predvsem mostovi in previsi) in je bolj primern za dekorativne kose, PETG je bolj primeren za funkcijske kose,....
seveda pa lahko printaš kakor koli hočeš....

10kg je nekje za ~300 ur printanja? To ni malo enobarvnih organizerjev, modelov, korit, mogoče že kar lupino Darth Vaderja? :D

Sem amater v Fusionu. Znam narisat stvari, ki jih rabim sam.
Pa sem šel na FreeCAD in mi ni bilo 5% jasno kaj naj s tem programom počnem. Po parih shortsih na yt in enem malo daljšem yt videu so mi osnove že jasne in že nekaj časa delam izključno v freecadu. Sej dejansko ponavadi rabim kak distančnik, adapter, nosilec, take brezvezne stvari. In meni je freecad več kot dovolj.

Ni problem v tem, problem je da je workflow čisto drugačen.

CATIA, NX, FreeCAD delajo po "workbench" konceptu.
Solidworks, Fusion, Inventor, ... delajo po "unified parametric" konceptu.

In če si navajen na Fusion, je koncept v v FreeCAD čisto drugačen, in je včasih bolje, da pozabiš vse in začneš čisto iz nule.

ME10 je cas povozil. Je bil slabsi od ACADM.

Pozdrav

BlaY0 je včeraj ob 16:49:55 izjavil:

To, da je workflow drugačen, ni po moje noben problem. Problem je v človeku, ki ni zmožen dojeti, da je workflow sploh lahko drugačen...

Spomnim se, ko sem 30 let nazaj še kot študent v enem momentu moral prevekslati s svojega ukradenega AutoCAD-a na resno grafično postajo s HP/CoCreate ME10. Si kar predstavljam današnje infuenserje, po moje bi vsem po vrsti glave eksplodirale.

Moja zgodba je bila podobna. Sem pravi "kulturni šok" doživel leta 1992, ko sem dobil na testiranje HP delovno postajo serije 9000/380, opremljeno za delo z ME10 in ME30 CAD programskima paketoma, se pravi, da je imela ustrezen grafični sistem, grafično tablico (digitizer) in pa 22’’ barvni zaslon. Pred tem sem delal na AutoCAD-u verzija 9. Ne samo, da je AutoCAD tekel na precej slabši strojni opremi, imel je en kup težav kot so slabo izvedeno šrafiranje, brez posebnih funkcij za pomožno (konstrukcijsko) geometrijo itd... ME10 pa je imel odličen uporabniški vmesnik, zasnovan na uporabi digitalizatorja in zaslonskih menijev (ikon takrat nista uporabljala ne AutoCAD ne ME10). S filozofijo konstrukcijske geometrije, preko katere si enostavno "prevlekel" s končno geometrijo, se je z njim dalo delati precej hitreje kot z AutoCAD-om. Šele tri leta kasneje sem prišel v firmo, kjer so za delo uporabljali namenske AutoCAD delovne postaje z namenskimi AutoCAD pospeševlaci (grafične kartice), dvojnimi monitorji, od tega enega 22’’ barvnega in pa grafično tablico (Calcomp ali pa Genius Genitiser 1812) z AutoCAD verzijo 14. Ta sestava je po načinu in enostavnosti dela (skratka workflow) prišla najbližje k HP ME10... Smo pa potem prešli na Pro/Engineer, enostavno smo potrebovali pravi 3D modelirnik...

Sem pa sam naletel na primer, ko je priučeni način dela (workflow) in pa velika razlika v osnovni filozofiji modelirnika za mene predstavljal praktično nepremagljivo oviro. Sem namreč prišel iz prej omenjene firme na eno drugo, kjer o za CAD delo uporabljali CATIO V4. Pro/Engineer in CATIA V4 sta v svojih temeljih tako različna, da ti poznavanje prvega skorajda nič ne koristi v drugem. Medtem, ko mi delo v takratnem IDEAS-U (Master series), Unigraphicsu (preden je postal NX) in pa CATIA V5 ni predstavljalo resnejših težav, podobnost s Pro/Engineerjem je bila dovolj velika...

Ja, naučene stvari in pridobljene navade so lahko pravi blagor, v neugodnih okoliščinah pa postanejo ogromna cokla...

Fikus, se v glavnem ne strinjam! Po mojem mnenju (glej zgoraj) je AutoCAD moral priti do verzije 14, da je prišel blizu takratnega ME10. Po moje je za prevlado AutoCAD-a več razlogov, absolutna tehnična premoč AutoCAD-a ni med njimi. HP je ME10 dolgo tržil v povezavi z HPUX delovnimi postajami, ki so bile mnogo dražje, kot PC strojna oprema, ki je lahko poganjala AutoCAD (pa tudi ta, če si hotel imeti primerljivo delovno mesto z HPUX ME10 delovnim mestom, ni bila poceni). Ravno ta neodvisnost programske opreme je omogočala AutoCAD-u da se je dosti bolj širil (da o piratiziranih verzijah ne govorimo). So pri HP-ju to tudi spoznali in izdali ME10 za DOS (sem ga testiral – na PC-ju brez grafične tablice je bil dosti težji za uporabo, čeprav je imel polno funkcionalnost), a je bilo zelo prepozno. Pa tudi splošna razširjenost ME10 je bila precej omejena. HP je imel razvojni center v Nemškem Böblingenu in je bil zdaleč najbolj razširjen v Nemčiji. Pa še mala zanimivost; Najbolj razširjena licencirana CAD programska oprema v Jugoslaviji pred razpadom države je bil ravno HP ME10. V Sloveniji jo je uporabljalo kar nekaj firm iz Iskre (Iskra Tela, Orojarna Kranj), v Mariboru TAM in Metalna...

Če pa pri navedbi ACAM tisti M pomeni Mechanical, potem neposrednega ekvivalenta HP ME10 ni imel. Sicer si lahko ME10 nadgradil z dodatnimi moduli, ki so bili dostopni s strani samega HP-ja in pa neodvisnih razvojnikov, samo to je pomenilo še več $$$. Glavni udarec HP mehanskemu CAD-u je pa prišel s strani prehoda na 3D CAD modeliranje. HP je tukaj zgodaj poskušal z ME30, ki pa je (žal) bil precej omejen 3D modelirnik (samo analitična geometrija) in so zato prepozno izdali Solid Designer... In izločili CAD oddelek kot spin-off z imenom CoCreate. Ironija je, da je Solid Designer (je specifičen modelirnik, ker ni history based) še danes živ pod imenom Creo Direct Modeling...

Ta ME10 – AutoCAD zgodba je podobna tisti Intel – Motorola zgodbi s procesorji. Ni nujno, da bo zmagal tehnično najboljši...

Da ne tratim več svojega dopusta, uživajte, karkoli že počnete...

Jože

darkolord je 18. jul 2026 ob 18:03:09 izjavil:

Ni problem v tem, problem je da je workflow čisto drugačen.

CATIA, NX, FreeCAD delajo po "workbench" konceptu.
Solidworks, Fusion, Inventor, ... delajo po "unified parametric" konceptu.

In če si navajen na Fusion, je koncept v v FreeCAD čisto drugačen, in je včasih bolje, da pozabiš vse in začneš čisto iz nule.

Koncept ni čisto drugače je zelo potodoben, Ima svoje posebnosti kot tudi SW in Fusion. Na primer Freecad način uporabe joints je dosti bolj podoben F360 kot mates v SW.
Se strinjam Fusion ma najbolj prijazen UX ker je pač najbolj now, in freecad ma ene par zelo nadležnih ne konsistentnosti ki so bolj posledica pač kako je tak open source projekt (ne)voden. (vsak doda svojo puzlo ki jo je potreboval v skupno sliko). Je pa trenutno velik povdarek na tem da se stvari poenotijo in združijo kjer je to mogoče... Mislim pa da če uporabljaš samo part design workbench ni kake velike razlike napram F360...

Jst gonim vse 3 (ACAD, fusion, freecad) vzporendo na dnevni bazi zato pravim da nineke velike razlike za večino osnovnih opravil ki vklučujejo bolj ali manj part design. Razlike postanejo očitne ko rabiš delat z pločevino, velikimi sestavi itd.....