Kako se dela film?

Ok, film je obrtniško brezhibno narejen, vsaj meni neznani glavni igralec je odličen, podporni ravno tako. Ne maram pa preigravanja na časovnem traku, kar je zelo enostavno narediti, pa brez potrebe naporno za gledalca (še posebej, če zamudi 10 min na začetku:-). Zadnje čase modna muha, ker v vedno več filmih nekaj razlagajo za nazaj, skačejo sem in tja, flasbackajo itd. Ponavadi samo mašilo, ki naj miselno zaposli gledalca, ki bi se sicer dolgočasil ob neizvirni vsebini - začelo se je s Šundom. Všeč mi je še, da je film večplasten in da ves čas nekaj namiguje. [del Ikarusovega komentarja filma Memento]

Mene osebno filmi, ki premočrtno sledijo časovni liniji, dolgočasijo. Naš svet je poln zgodb. Vse je zgodba. Šola, služba, avtomat za kavo, hranjenje golobov na Kongresnem trgu... Iz vsega tega se da napisati zgodbo. Svet sploh več ne more obstajati brez zgodb. Še iz reklame delajo zgodbo. Torej pri filmu zagotovo ni zgodba tista, ki primarno vpliva na sodbo o filmu. (Res je, da nekateri favoriziramo določene žanre, torej tudi NAČIN podajanja zgodbe, povezan z žanrom.)

Če odštejemo zgodbo (=scenarij), ostanejo filmske kvalitete: način pripovedovanja zgodbe (režiser), sposobnost igralcev, premišljeno upravljanje s kamero in scenografija (sem spadata tudi glasba in kostumografija). In ravno način pripovedovanja zgodbe je tisti, ki lahko naredi tisto poglavitno razliko med dobrim in slabim filmom. Če bi bil Memento posnet po kronološkem zaporedju in ne, tako kot je, bi bil film B produkcije - poceni in nemikaven. (Nudil ne bi nobenega užitka ob gledanju, ker gledalca ne bi znal držati v napetosti.)

Videla sem precej filmov, kjer je ravno način podajanja zgodbe (ne kronološki, pač pa vsaj eliptičen, če ne celo bolj kompleksen) privedel do zapleta in ga znal razložiti v takih razsežnostih, kot ga je režiser hotel prikazati. Način podajanja zgodbe postaja (vse bolj in bolj - hvalabogu!) umetnost in ravno to je tisto pomembno merilo, po katerem se film sodi. Jaz mislim, da Memento vsekakor ni obrtniški izdelek, ne bom pa se z nikomer kregala.

Če se zdi, da so filmi, ki zgodbo kvalitetno zapleteno podajajo, pretežki spremljati, potem pač raje glej ameriško main stream-blockbuster produkcijo. Tam vsak, ki noče, da bi mu gledanje filmov nudilo (vsaj najmanjši) intelektualni izziv, najde film nase. Po mojem mnenju so sicer flike tipa Spiderman pomilovanja vredne; kot sem že rekla, kregala se ne bom. Me zanima, kje je potem obrtništvo - Spiderman ali Memento?

Skakanj sem ter tja, uporaba flasbackov in podobnega je ravno tisto, kar omogoča večplastno predstavitev zgodbe. Kronološki razplet zgodbe je veliko preveč epsko sredstvo, da bi omogočalo razkrivanje psihološkega/zgodovinskega ozadja ali dovoljevalo potek stranskih zapletov. Če bi režiserji zgodbo tako utirjali, potem bi, da bi zgodbo vsaj primerno kompleksno zapletli in odpletli, rabili kake štiri ure. Ob današnjem občinstvu, ki v kinu komaj sedi dve uri, se mi zdi, da to ni smiselno.

Torej je res uporaba nepremočrtnega načina podajanja zgodbe tako neumna ideja? Kaj pa mislite ostali?

Ne, govorim o neumni ideji kot o nesmiselni. Umetnost je racionalna. In ni. To tu sploh ni bistveno. Bistveno je, da vsi poskusajo govoriti o tem, kako kvalitetno je enk film narejen, pri tem pa sploh ne zaznajo njegovih kvalitet in jih celo zavracajo kot nesmiselne in izrabljene...

Tukaj ni logike. Res ne.

Ne, kuglvinkl, ne gre za recenzente. Ti pišejo kar spodobno. Gre za komentarje filmov, ki so sami v sebi nasprotujoči (kot komentar, katerega del sem quote-ala) in kažejo ne samo na popolno nepoznavanje filmov (ki ga je seveda treba zamaskirati v visokoleteče besede) pač pa tudi na slabe sposobnosti sklepanja posameznika.

Če priznam po pravici, ne vem, zakaj sem začela tele thread. Najbrž me je dotični pisec komentarja že moral spraviti ob živce...