chain-email "Kako ravnati ob potresu"

Zaradi aktualne problematike je po slovenskih mailih zaokrožil tale "spis":

DOBRO JE VEDETI: KAKO PREŽIVETI V POTRESU
12.2.2010


Kadar ljudje začutijo, da prihaja potres, se v stavbah množično poženejo pod pisalne mize ali se postavijo med vratne podboje. Velja namreč prepričanje, da je to najbolj varno in da takšno zavetje nad glavo poveča možnosti preživetja.

Vendar je to velika napaka – pravi Doug Copp, vodja Ameriške mednarodne reševalne skupine (ARTI) in izkušen poveljnik reševalnih akcij v mnogih katastrofalnih nesrečah.

Doug je aktivno sodeloval v reševalnih akcijah v 60 državah in iskal preživele v 875 porušenih poslopjih. Dve leti je delal tudi kot strokovnjak Združenih narodov za odpravljanje posledic katastrof. Izkušenj ima torej več kot dovolj. Pravi pa, da je bila morda najhujša tista prva: »Prva porušena zgradba, v katero sem se moral splaziti, je bila šola, zrušena med hudim potresom, ki je leta 1985 prizadel Ciudad de Mexico. Vsi otroci so bili pod šolskimi klopmi. In vsi otroci so bili mrtvi, stisnjeni na debelino borih nekaj centimetrov. Bilo je grozno - obsceno in popolnoma nepotrebno. Kajti če ne bi čepeli pod klopmi, temveč POLEG klopi, bi zagotovo večina preživela. Takrat še nisem vedel, da so otrokom celo izrecno naročili, naj zlezejo pod klopi.«

Trikotnik preživetja

Ko se stavba poruši, ostane tik poleg večjih kosov pohištva prazen prostor s prerezom v obliki trikotnika. Teža stropa in nadstropij nad vami polomi mize, stole in postelje. Zato se je zelo nevarno skriti pod njimi. Le redko pa lahko večje kose pohištva popolnoma zravna s tlemi. Čim večji in bolj kompakten je nek predmet, tem težje ga bo teža zrušene stavbe do konca stlačila. Stisnila ga bo skupaj, vendar ne na nivo tal. Tako bo ob njih ostalo precej praznega prostora.

Doug pravi prostoru, ki ostane poleg večjih predmetov prazen, trikotnik preživetja.

Zgodilo se je že, da so ljudje v popolnoma porušenih stavbah ostali v takšnih trikotnih praznih prostorih čisto nepoškodovani. Vselej pa so manj poškodovani od ponesrečencev, ki se niso zatekli ob kakšen večji kos pohištva. Zanimivo je, da je ena od reči, ki jih je zelo težko popolnoma potlačiti, tudi časopisni papir. Tako da če imate v pisarni ali doma velike skladovnice papirja, lahko počepnete na tla tudi ob njih.

Kadar na televiziji prikazujejo porušene stavbe, je možno te trikotne prazne prostore razločno videti. »Nikjer ni toliko trikotnikov, kot v porušenih stavbah,« prav Doug.


Kako ravnati med potresom - šest nasvetov Douga Coppa

1. Če imate možnost zelo hitro priti na prosto, je to še najbolj varno. Na prostem pojdite čimdlje proč od stavb, če pa to ni mogoče, se postavite ob zunanjo steno (ne pa med vhodna vrata).
2. Izogibajte se stopnic, to so najbolj nevarne točke stavb, ker imajo drugačen nihajni moment od preostale stavbe. Tudi če stopnice ostanejo v potresu navidez nepoškodovane, jih ne uporabljajte, dokler jih ne pregledajo strokovnjaki. Nešteto stopnic se je že porušilo, ko je bil potres že davno mimo.
3. Izogibajte se vratnih podbojev – vrata morajo pasti na eno ali drugo stran in nato jih pokoplje pod sabo teža stropa. Vrata lahko telo tudi prerežejo, če se zrušijo vstran, nevarna pa je tudi kljuka, ki se lahko zarine v telo.
4. Najbolje je skočiti k večjemu kosu pohištva (lahko je to tudi kavč) in se zviti v položaj zarodka.
5. Če vas potres doleti ponoči, ko ste v postelji, se zakotalite iz postelje na tla in zvijte ob postelji kot zarodek. Otroci in živali vedno instinktivno naredijo tako – to je njihov naravni nagon, ki je tudi pravilen. (Boljša je tista stranica postelje, ki je višja).
6. Če vas potres doleti v avtu, nikar ne ostanite v njem. Hitro skočite ven iz avta in počepnite ob njem na tla. Vse žrtve potresa v San Franciscu, ki jih je potres zalotil na avtocesti in so ostale v avtomobilu, so umrle. Doug pravi, da bi večina lahko preživela, če bi zavetje poiskale ob avtu.

Doug Copp je o svoji metodi preživetja posnel tudi film. Skupaj s turško zvezno vlado, mestno upravo Istanbula in Istanbulsko univerzo so izvedli simuliran potres šole in še ene stavbe. Notri so razporedili 20 lutk, nato pa so reševalci zlezli v ruševine in iskali »ponesrečence«. Niti eden od tistih, ki so si poiskali kritje nad glavo, ni »prežive«l.

Moti me to, ker folk takemu pisanju slepo verjame. In kar naenkrat so prepričani, da so konkretne statistične analize ki so jih opravljali rdeči križ ipd., nerelevantne...

Problem je v tem, da se velika večina stroke z zgoraj napisanim ne strinja.

Povezave na komentarje:
- Triangle of Life @ Wikipedia
- http://www.snopes.com/inboxer/household...
- http://earthquakecountry.info/dropcover...

Še vedno čakam, da dobim kak chain-mail, ki ni poln senzacionalističnega BullShita.

KoMar- je 2. mar 2010 ob 13:31 izjavil:

Rešitev je, da napi*diš tistega, ki ti je to poslal... ali pa kar Reply to All daš in prilepiš link do snopes.com. Meni so nehal pošiljat potem take bedarije

+1

Ljudje želijo pomagat, a kaj ko nimajo pojma o čemu govorijo.
Tako kot zeleni recimo. :)

Neumni nasvet?

Ne vem no. Verjamem, da miza zelo dobro ščiti pred padajočimi objekti manjše mase. Dokler govorimo o silah, ki večinoma delujejo v vertikalni smeri. Ko pa enkrat začnejo delovat močne sile tako v vertikalni, kot tudi horizontalni smeri, takrat pa IMO takšni objekti, kot so mize, ipd. ne ponujajo ravno ene močne zaščite. Ker navadno nimajo enih hudih "bočnih" ojačitev.

Stopi na šolski stol pa poskakuj po njem. Ni panike. Stopi na šolski stol, ki ima noge fiksirane ob nek rob in naj ga nekdo začne odrivat v horizontalni smeri... Me zanima koliko časa bo zdržal, preden bo postal "palačinka".

Metode so IMO precej odvisne od same arhitekture, pa tudi vrste potresa oz. smeri sil, ki prevladujejo.

Vsekakor pa ima IMO en blok papirja večjo tlačno vrednost kot pa ena klasična pisarniška miza. Če je nad tem blokom pravilno armirana betonska plošča, je ne bo IMO nikoli prestriglo ob "padcu" na tak blok. In od tu verjetno tudi izvirajo njegove ugotovitve o tem "trikotniku življenja".

P.S.: Snopes.com mora bit pa res kredibilna stran, da se spravi osebno diskreditiran avtorja, da dokaže svoj prav. Nima to glih dost veze s pravilnostjo njegove teorije. Al ima?

Hja, sam zadnje čase so tele verjetnosti precej bolj na strani tistih, ko ti na glavo pade strop.

Kakšna je pa verjetnost, da preživiš, če ti na glavo pade vaza, luč, ali kak drug predmet s kilažo 50kg proti tisti, če ti pade dol strop?

A veš, včasih je treba možgane vklopit. In magari iz slabe info. potegnit kaj pametnega. Rdeči križ pa tud ni pojedel vso pamet sveta. Tam namreč sedijo ljudje. Takšni kot "sedijo" na tem forumu. Kakšne so njihove reference je vprašljivo. Zanimivo je pa predvsem to, da je to poročilo/priporočilo/odgovor US RKja. Za US območje tipično arhitekturo oz. infrastrukturo. Ki je delana po drugačnih standardih in principih kot naša.

Pri nas imaš armirane strope iz betona. Pri njih imaš "gips" plošče na skeletnem ogrodju.

A to so pa kej bolj pametni nasveti?

Kaj pa sploh pomeni "Drop!Cover!Hold On!"? Ne najdem pomena v SSKJ.

Keyser Soze je 2. mar 2010 ob 14:23 izjavil:

Kakšna je pa verjetnost, da preživiš, če ti na glavo pade vaza, luč, ali kak drug predmet s kilažo 50kg proti tisti, če ti pade dol strop?

Raje vidim, da preživim 50.000 potresov povsem nepoškodovan in v primeru katastrofalnega potresa umrem, kot da 50.000-krat dobim predmet teže do 50kg v glavo in preživim tisti en katastrofalni potres.

To je moja "matematika", ostalim seveda dovolim, da si svoje možnosti in preference preračunajo sami.

Strokovnjak vam pa pravi:

Če vas potres doleti v avtu, nikar ne ostanite v njem. Hitro skočite ven iz avta in počepnite ob njem na tla. Vse žrtve potresa v San Franciscu, ki jih je potres zalotil na avtocesti in so ostale v avtomobilu, so umrle.

Ta stavek je itak fenomenalen, ker se ga da razumeti tudi kot: "Vsi ki so umrli v avtu v potresu so umrli v avtu." :D
Predlaga pa da na avtocesti ob potresu takoj skočiš ven iz avtomobila. Ven na avtocesto... :D

bluefish je 2. mar 2010 ob 15:21 izjavil:

Heh, tale stavek glede AC je itak največji bluz. Verjetno so pozabili tudi na to, da je bila večina teh ljudi na raznoraznih nadvozih, mostovih,... - ko pa se nate ruši celotna plata, pa ti ne pomaga niti brezglavo letanje naokoli.

OK, če pogledaš zadevo zdravorazumsko.

Verjetno ne skočiš direkt iz avta v gibanju na avtocesto. Ampak če imaš možnost in če je to kakšna "nadstropna" avtocesta, katero je nemogoče zapustit v pravem času, je mogoče res bolje, če si poleg avta, kot pa v avtu. Da bo avto stisnilo na manj kot 25cm se mi zdi skrajno malo verjetno. Če ga stisne na pol metra, kakšna je tvoja možnost preživetja, če si v avtu, ali ob avtu?

Sej tud jaz črtim tele verižne maile. Ampak vsako stvar pa ni teba kar takoj popluvat da je za en kurac. Opažam veliko tendenco zadnje čase, da se na podlagi ene male napake ovrže cel sistem/zamisel/prepričanje. Folk sploh nič več kritično ne pregleda stvari.

hamax je 2. mar 2010 ob 16:29 izjavil:

Ja seveda, ker bo avto 100% ostal relativno na tebe na istem mestu. Nobene moznosti ni, da se bo prevrnil direktno nate.

Seveda je možno tudi to. Ampak a si tako sveto prepričan, da je najboljše ostat v avtu? Da bo prej avto fliknilo nate, kot pa da popusti struktura? Je edina prava rešitev? Najboljša opcija na sploh je pa "drop-cover-hold on", kot je res prepričana večina ljudi in pozna samo ta postopek (pod mizo ali pod bangerjem).