Čemu se šolati ?

Torej pri sebi opažam 'rahlo' pomanjkanje motivacije, da se karkoli učim (kar me ne veseli). Pravzaprav da da delam karkoli v vezi s šolo. Pravzaprav šole sploh ne maram, nikoli nisem in verjetno tudi nikoli ne bom.

Ugotavljam, da sem se vpisal na faks preprosto zato, ker ne vem kaj in kako dalje in preprosto izbral manjše zlo.

Pa čeprav so predavanja zanimiva in ?koristna? opažam, da je vse to samo brezpredmetno filanje informacij. Čemu ?

Večino vsega lahko prebereš na wiki-ju in predavanja so tam sama po sebi, stokrat že izvedena in še stokrat bodo. Nekako tako kot moje šolanje.

Zakaj bi moral vedeti vse ko lahko vse te potrebne informacije poiščeš ?

Ne rečem da mi razgledanost ni všeč vendar pa se še vedno učimo stvari ki jih sploh ne maramo. Koliko je bilo tega šele v osnovni šoli. Za crknt. Večkrat.

In zakaj bi moral biti npr. 'tehnik' zato ker teh primanjkuje ? Čemu? Da zadovoljimo potrebe kapitala ? Želje svetnikov ?

Sam sem zagonil skoraj celotno življenje v teh izobraževalnih ustanovah. Sem biološki robot, brezčustveno bitje, narejen za potrebe drugih, ustvarjen zato da sem ?

Lenoba ? Mogoče samo v pridigi. Nimam motivacije. Prag tolerance pa tako visok, da me ne zanima praktično nič več, razen tisto kar me _res_ zanima, kar je nekaj štromarije in tu se zadeve kmalu tudi končajo.

Zakaj se šolati, ko me to samo spravlja v slabo voljo. Čemu služiti nekomu ko se 'prodajaš' za majhen denar, ravno toliko da ne crkneš od lakote in lahko služiš dalje. Suženjstvo ? Mogoče. Brezizhodna situacija ? Definitivno.

Zakaj jesti, če boš kmalu spet lačen? Zakaj se umivati, če boš slej kot prej smrdel? Best to end it all... Šmrk...

Potem pa se ne šolaj simpl kot pasulj...S svojo gimnazijo te bodo sprejeli v fabriko kjer boš delal za 700 eur in srečno živel življenje. SAj te nihče ne sili v nadaljni študij. S strani konkurence je še bolje da pustiš študij... Kar se tiče pa osnovnošolske in srednjšolske izobrazbe, le poglej malo ameriški šolski sistem, kjer samo važno da znaš naštet vseh 50 držav in da znaš ob polnoči zdrdrati vse predsednike k iso kdaj bili tam. Kaj se je dogajalo po svetu, druge vere, ww2, zgodovina ostalih narodov pa seveda ni potrebna. Jaz se imam za več kot povprečen američan, vse informacije ki jih črpam iz šolanja me delajo nadčloveka. Mamici pa pač poveš da te študij ne veseli in se zaposliš, sej ne boš prvi in zadnji ne.

Zakaj jesti, če boš kmalu spet lačen? Zakaj se umivati, če boš slej kot prej smrdel? Best to end it all... Šmrk...
Zato da preživiš. Vendar samo preživeti včasih ni dovolj, ravno tega pa ta sistem ne omogoča.

Potem pa se ne šolaj simpl kot pasulj...
Pridig ne rabim. Povem za naprej in za nazaj.

Poanta faksa = Si priden in končaš z diplomo ter se zaposliš v javnem sektorju kot državni parazit.
Heh. Lahko bi se reklo.

Sedaj pa k bolj konstruktivnim idejam, kritikam in predlogom;

Pyr0Beast, zanimive misli. Tudi meni se včasih porajajo podobne. Menim, da je človek kar se poslovne uspešnosti tiče lahko uspešen tudi brez konvecionalnih metod šolanja (OŠ, SS, Faks ipd.), nekaj takih tudi poznam. Kar se tiče čustev pa jih lahko usmeriš v umetnost npr. ali vero, če si tak človek. Sam recimo usmerjam čustva v umetnost (kiparjenje, glasba) in je prav fajn :)
Da. Bi se kar strinjal s tem. Pogoj uspešnosti nekoga ni nujno pogojen s prisotnostjo ali odstotnostjo 'izobrazbe' temveč tudi z izkušnjami - te pa si nabereš v vsakem primeru.
Ravno to tudi mene matra. Ker ni neke neposredne povezave med dobro izobrazbo in dobrim življenjem. IMHO je večina izobrazbe metanje stran dragocenega časa in tudi ne omogoča bolj 'človeškega' življenja - če se šolaš za to, da boš birokratski stroj, hmm...

Kaj pa če začneš verjeti v Boga ter narediti dobro na tem svetu? Nekako sem občutil, da te materialistični svet ne zanima, ali se motim?

Ni problem v motivaciji. Ni niti problem v slovenskem šolstvu. Problem je v ciljih - ti namreč generirajo motivacijo.

Če si zastaviš nek cilj (npr. čez 10 let bom imel svoj s.p. in bom delal stvari ki me resnično zanimajo), boš dobil motivacijo, da narediš vse potrebno, da prideš do tega cilja. Res je, da si cilj težko postaviš če te čisto nič ne zanima. In včasih si ga celo lahko postaviš, a ni dovolj privlačen, da bi generiral motivacijo.

Cilji so seveda hierarhični: da bi lahko postal nevemkaj moram najprej diplomirati, da lahko diplomiram moram narediti faks, da lahko naredim faks moram narediti izpite, da naredim izpite se moram učiti, (da se lahko učim, moram razmišljati tri korake naprej). ;)

pejt delat za keramicarja, dnarja bos mel cez glavo, ce bos sp, sam ne pa po 15 letih jamrat, da te hrbet nonstop boli

@loki3000

Kot da te nebo bolel hrbet, če si računalničar.

No ja, če uporabljaš prave stole pol ql.

jaz se popolnoma isto sprasujem... pravzaprav se ne sprasujem vec... sem ze sprejel dejstvo, da je studij na nasih faksih 70% overhead-a in zguba casa.

jaz bi nekomu, ki je prakticen in ki ve kaj hoce in ima disciplino, resno in iskreno svetoval, naj raje tisti cas, ki bi ga zagonu na faksu, izkoristi tako, da se sam uci, ampak pomemben je predhodni nacrt in natancno doloceni cilji. KAJ ZELIS DOSECI!

ce se zadeve lotis zadosti ssitematicno, zafosti kriticno in ce ves, da imas zadosti gradiva na razpolago, potem lahko iz tistih 3-5 let izstisnes neprimerno vec, kot bi na faksu...

ampak brez samodiscipline to ne GRE! Faks ti nudi podporo, prakticno je to zavetje. Tega sam ne bos imel!

in mogoce kar je se najpomembneje, vprasaj se, ali ti diploma kaj prinese? Bos imel probleme z zaposlitvijo?

Zavedati se je treba, da v veliki vecini podjetij tej papirji se vedno stejejo ogromno.. oz. pri vecini je to sploh predpogoj..


obenem menim, da samoustvo ni primerno za 80%+ folka.

ce se zadeve lotis zadosti ssitematicno, zafosti kriticno in ce ves, da imas zadosti gradiva na razpolago, potem lahko iz tistih 3-5 let izstisnes neprimerno vec, kot bi na faksu...

Samo kdo ti bo povedal kako se zadeve lotit sistemticno?

Nevem na katerih faksih ste, ampak men se zdi da bi nas lahko kvecjemu kaj vec naucil, ne pa da se spuscajo stvari.

Bistvo problema je v pomanjakanju motivacije za karkoli, tudi študij.

kdo je pa reku, da gres naprej studirat....pejt u tovarno pa do konca svojih dni delaj za strojem za minimalno placo in upaj, da ne preselijo proizvodnje v Bosno...

kmetek je 11. feb 2010 ob 08:58 izjavil:

Vsi bi bili neki ekonomisti ali informatiki itd, ko bo pa stroka izginila bodo pa kaj? Prodajal zrak?

Kako pa naj bi zmankalo ekonomije in računalnikov?

Loki, ja, z ljudmi, ki čakajo na borzi, je trg zasičen. Prav tako, kot je zasičen z diplomanti vseh vrst.

Ni pa zasičen z ljudmi, ki vidijo podjetniško priložnost in se je smelo lotijo.

kmetek je 11. feb 2010 ob 08:58 izjavil:

Šolstvo v SLO je v PM. Namesto, da bi te dejansko učili nekaj, kar bi uporabljal te učijo neko splošno razglednost, ki ti v življenju skoraj nič ne koristi.

Vsi bi bili neki ekonomisti ali informatiki itd, ko bo pa stroka izginila bodo pa kaj? Prodajal zrak?

Poanta faxa je splošna razgledanost. Če pa hodiš na fax, pa delaš vse na minimalki in ne kažeš lastne iniciative si si sam kriv. Vsi rinejo na fax, jih pa to sploh ne zanima. Tam so ker je fajn bit študent. Študentarija

Kar se tiče ekonomistov je teh res preveč. Ideja je "bom ekonomist." Kaj boš pa delal? "Ne vem, nekje bom v pisarni..." To si lahko brez tega, da 6+ let trošiš državno blagajno za svoj študijski program.

Glede informatikov pa se hudo motiš. Tisti, ki so sposobni dobijo službo v največ 2 mesecih. Je pa res kar nekaj takih informatikov, ki imajo fax tipa DOBA, pa ne vejo kak se računalnik vklopi. Ne velja pa to za vse. Poznam tudi ljudi, ki delajo v informatiki in so kasneje doštudirali in so experti na svojem področju.

_Blaze_ je 11. feb 2010 ob 15:31 izjavil:

Osebno pa mislim da ti faks kvečjemu mogoče le malenkost pomaga pri iskanju službe, če nimaš nobenih referenc. Marsikateri delodajalec vzame tistega z nižjo izobrazbo ker je cenejši. Zato je pa danes kar precej visoko šolanih ljudi ki so jezni ker ne morejo dobiti službe ali pa je slabo plačana. Poznam primere ki jim je žal da so zgubili čas na faksu, saj bi lahko ta čas že kaj ustvarili.

Ce delodajalec isce tistega ki je poceni, potem verjetno ne dela ravno necesa kar bi mene zanimalo :)

Če se oklesti javni sektor in se zniža precejšne število nepotrebno zaposlenih diplomiranih državnih parazitov bo precej takih ki si bojo z diplomo lahko rit obrisal.Še posebej raznoraznih kvazi ekonomistov,filozofov in pravnikov.

Kot pravi pajler, diploma je pokazatelj tega, da nisi ravno lenoba.

Povezava med opravljeno šolo (faxom) in uspešnostjo v lajfu je visoka, ker fax je pokazatelj, da se ti nekaj v življenju da narediti.

Meni se to zdi pokazatelj, da ne znaš razmišljat s svojo glavo in delaš tisto, kar delajo vsi ostali.

Z lenobo pa ni nič narobe pomoje. Jaz sem len, pa mi ne gre slabo :)

Če mene vprašaš, je osebna sreča prav tako zelo pomembna.

V končni fazi je to IMHO edina pomembna stvar. Lepo je, če nisi ravno reven, ampak materialne dobrine so samo sredstvo za doseganje osebnega zadovoljstva. To ljudje pogosto pozabijo in to sredstvo zamenjajo za cilj.

Hehe, kera tema:)
..namenjena zbiranju komentarjev osebkov s podobnimi problemi:D
Ok, bom se jaz povedal svoje, ker se me zelo tice.
Pri mojih letih(khm..27) bi clovek(ce bi bil 'normalen') koncal fakulteto, imel redno sluzbo, morda resno punco in posledicno mogoce ze otroka(ali dva:)...namrec kar nekaj mojih bivsih sosolcev/-k je v opisani situaciji(ok, brez faksa).
In kako to, da nisem v takem polozaju? Very simple. Ker mi tak nacin zivljenja ne predstavlja zadovoljstva. Lahko bi iskreno rekel, da so moji zivljenjski cilji neskoncno visji:) In kolikor sem dal skozi, faks niti ne spada v enacbo mene kot 'happy mladenica'. In sem zaradi iskanja neke kvazi srece hodil na tri fakse(pa ne zaradi statusa:)
Kaj sem ugotovil? Da ti faks lahko ponudi moznost usmerjenega izobrazevanja na podrocju, ki si ga izberes za bodoci poklic(kar seveda ni toliko nujno). In to je vse:)
Ugotovil sem pa predvsem to, da je zivljenje nekaj tako edinstvenega, da je prakticno vsak trenutek solanja izgubljen trenutek zivljenja.
Vsaj zame...da ne bo kdo rekel, 'kaksne pa tale trosi':)

Faks je lahko krasna priloznost za zivljenje, ce si zelis nekaksen model bivanja*. Cene pa nima smisla zgubljat casa tam.

*Recimo da imas plane, kot recimo moji bivsi sosolci(rutina).

Itd, itd...

In v kakem položaju si ti potemtakem?

Mene sprasujes? Hmm, tezko ti pojasnim. Trenutno sem zaposlen v solstvu:)))

kmetek je 11. feb 2010 ob 08:58 izjavil:

Šolstvo v SLO je v PM. Namesto, da bi te dejansko učili nekaj, kar bi uporabljal te učijo neko splošno razglednost, ki ti v življenju skoraj nič ne koristi.

Vsi bi bili neki ekonomisti ali informatiki itd, ko bo pa stroka izginila bodo pa kaj? Prodajal zrak?

AMEN!

Smeri šolanja so popolnoma zgrešena. Ponavadi se delamo norca iz američanov kaki IQ imajo. Če pa ga vprašaš kaj iz področja, za katerega se je šolal pa se izkaže kdo ima IQ na minimumu. Hodiš na UNI smer računalništvo in imaš predmet angleščino, kjer je enaka snov kot v SŠ, le izpiti so težji, ker je več piflarije in ne prakse. Za moje pojme obvladam angleščino ampak kaj mi to na izpitu pomaga, če moram napisati pravilo za simple? Ne znam. Naj prfox pride do mene, pa se lahko celi dan menima v angleščini si pišema emaile... ni problema, brez napak. Seveda, padeš na izpitu kr je pomembno da se znaš napiflat.

Vaje/predavanja, včasih se ti zdi da imaš dva različna predmeta. Predavanja in vaje niso usklajene niti približno(niti isto poglavje ali knjiga!!!) Pol pa imaš izpit taki kot je - jebeni.

Po končanem faksu prideš na razgovor kjer te vprašajo, kaj znaš, katero je tvoje področje... in kaj odgovoriš? Znam vsega po malo, v bistvu pa nič konkretno.

Bolonjski sistem temelji na sprotnem delu oz. domačem (samostojnem) delu. Temelji ja, ja samo ne v sloveniji! V sloveniji imamo tako verzijo bolonjskega študija, da ti je isto sranje al si na faxu tistih par ur na dan, ali doma googlaš in treniraš.

In ne, pri nam ima PAPIR še vedno prednost pred znanjem.

S.p.-ji in d.o.o.-ji v glavnem prinašajo denar (oz. propadejo). Del tega denarja gre v državno blagajno. Profitiramo vsi.

Kaj točno bi šel ti spreminjat?

(Ok, to je ratalo rahlo predolgo :)

Kaj pa če začneš verjeti v Boga ter narediti dobro na tem svetu? Nekako sem občutil, da te materialistični svet ne zanima, ali se motim?
Zanima me res ne. Vendar je pa trajalo kake 10 let da sem se otresel tega občutka 'podložništva' nekomu. Ne grem nazaj :)

Trenutno sedim za knjigami in mi isto vprašanje leti po glavi
Hehe :)

Ker zanimivo mi je to. Šola me spravlja v slabo voljo (Stres zaradi izpitov ipd.). Jaz ne počnem stvari ki me spravljajo v slabo voljo - namreč 'iščem' zabavo, veselje ne žalost in obup. Dvomim da kdorkoli hoče riniti v težave (če to ni potrebno ali zahtevano) :S
Edini razlog potem, da se spravljaš v slabo voljo je zaradi prisile, drugače se ogneš težavam v velikem loku _vedno_.

Ravno neka brezizhodnost našega šolstva je mogoče krivec za trenutno stanje. Otroci in dijaki NISO veseli šole. Zakaj bi le bili ?

Zanimivo mi je ko so profesorji prodajali svojo ideologijo, zakaj mi hodimo v šolo;
Zaradi prijateljev, da bomo nekaj iz sebe naredili, ker nam je fajn, etc. Utopija
Nato pa padec na realna tla: Vsaj 30 učencev hodi v šolo ... ker je tako navajena in ker mora.

Ni problem v motivaciji. Ni niti problem v slovenskem šolstvu. Problem je v ciljih - ti namreč generirajo motivacijo.
To je tudi res.

Res je, da si cilj težko postaviš če te čisto nič ne zanima. In včasih si ga celo lahko postaviš, a ni dovolj privlačen, da bi generiral motivacijo.
Postavljati cilje zato da bi dobil motivacijo mi je rahlo neumno in pri meni to ne deluje - večkrat preverjeno. You can't fool yourself, can you ? :)

Sam nekih ciljev sploh nimam. Nekako živiš iz dneva v dan. Kar me zanima naredim že sproti in tako ni nekega cilja, kateremu bi podrejal svoje življenje. S polno ritjo je lahko srati :)

Jaz imam identičen problem ;)
Heheh :)

Koliko jih je še takih ? :)

To da se pač ne šolaj ni pridiga pač pa moj predlog. Ne vem kaj si hotel s to temo doseč, mogoče besede kot so:"pa ja no saj imaš prav, lej danes se ne rabiš učit za približajoči se izpit, se boš že znašel v življenju, saj veš Tito je bil ključavničar, ti samo delaj kar te veseli."
Nekako s postavitvijo te teme v mislih nisem imel pomilovanja - ga ne rabim.

Če imaš višje cilje se uči. Če ti pa kronično primanjkuje motivacije pa preštudiraj Smiljana Morija :).
Smiljan Nori ? Smo ga že v osnovni šoli prežvečili. Celo njegove knjige kako povečati motivacijo smo imeli doma. Ugani kaj; Ni bilo motivacije da bi jo prebrali.

Kaj mene motivira? Zagotovo denar in prosti čas, katerega mi sedaj manjka, saj študij in delo vzameta zadnje atome energije, ampak vse to še prihaja.
Denar kot motivacija, hmm. Nič oprejemljivega. :)
Če vzamemo kot motivacijo prosti čas:
Ko boš velik ... etc ... boš imel prosti čas zase.
Do takrat se boš šolal in ga ne boš imel.
Nekako da pridemo ven iz vode, blata, podobnih snovi, se potopimo še globlje vanj.
Ker pridem v konfliktnost, saj za več prostega časa moram žrtvovati trenutni prosti čas :)
In ne. Sam ne bom čakal na pokoj da bi se lahko 'sprostil' in končno zaživel svoje življenje. To hočem kar zdaj.
Čakati je IMO neumnost.

Ravno v otroštvu je bil prosti čas najbolj dragocen, pa smo ga preživeli v vrtcih, namesto da bi se družili (kar me je takrat res veselilo) - najbolj osnovna stvar pa je najbolj preprosta in učinkovita, ker dejansko rabiš tako malo, da si dobre volje. (Vsaj jaz no, če že zavijate z očmi :)

Kje vidim sedaj svoje prijatelje. Jih ne. Vse izobraževalne institucije, kot tudi tempo družbe, polahko trgajo take vezi.

Lahko pa gremo tudi v zgrešenost izobraževalnih ustanov; V vrtcih so nas silili spat. Zakaj ? Ker je to bilo 'zdravo' ?? Sam sem se tega pretiranega spanja nalezel in imam zaradi njega sedaj težave. Imeli so mir za tisti čas, to je pa vse. Kje je logika da v vrhu dneva, kjer bi morala biti največja aktivnost, greš spat ? Kontraproduktivno.

In poglejte kako so vsi vrtci ograjeni. Mreža, kot da so otroci živina (ne da je že živina in njeno ravnanje sam problem). Mali zapori, preprosto zato ker se nobenemu ne da ukvarjati z njimi.

PS: Če bi vsi gledali iz te prespektive se lahko vdamo usodi Idiotizma... Kaj ti bo znanje matematike če je na internetu vse, kaj rabiš vedeti ali je mačka ženski ali srednji spol če je na internetu. Torej rabiš samo to kar dosežeš v vrtcu. IQ 80 zapolnjuje potrebe. Priporočam ti branje Protestantska etika in duh kapitalizma odm Max Webra.
(Ni nujno da gremo to pot)
Vendar pa smo vsaj srečni ? To je moj point. Šolanje ne zagotavlja ne trenutne, ne kasnejše sreče. (Heh, Aristokrati so zgledali srečni :)
Všeč mi je bila knjiga; Kako sem postal neumen.
Grenak priokus - Inteligenca mu ni prinesla sreče, čedalje bolj je bil zagrenjen - samo otežuje ti življenje, namesto da bi ga olajševala. :)

jaz se popolnoma isto sprasujem... pravzaprav se ne sprasujem vec... sem ze sprejel dejstvo, da je studij na nasih faksih 70% overhead-a in zguba casa.
Saj to. Moj, svoj, lasten čas je zame najdragocenejša stvar. Več kakor denar in več kakor diamanti. V tem času počnem stvari ki jih _RAD_ in z _VESELJEM_ počnem - med drugim tudi samou(ni?)čenje.

Zavedati se je treba, da v veliki vecini podjetij tej papirji se vedno stejejo ogromno.. oz. pri vecini je to sploh predpogoj..


In šolaš se zato, da dobiš papir. Heh. Ničvreden papir, ekvivalenten zapisu parih bitov v elektronski redovalnici. Je tvoje življenje morda celo nevredno tistih par bitov ali pa se je truditi za premik iz 0 na 1 patetično ?

Če pa ne bo sreče si boš pa lahko tisto znanje nekam vtaknil dokler ne boš zbral poguma in šel na svoje.
Saj, vtakneš si ga lahko nekam. Zopet: Šola te naredi slabovoljnega (stvari ki jih ne delaš rad). Iščeš službo v kateri boš srečen (stvari ki jih delaš rad). Does not compute. :)

Nevem na katerih faksih ste, ampak men se zdi da bi nas lahko kvecjemu kaj vec naucil, ne pa da se spuscajo stvari.
Aja ? Mene ne zanima količina informacij - temveč njihova uporabnost, aplikacija. Glede piflarije podatkov te naserje že najcenejši mobitel. :)

Ko sem se jaz to spraševal so mi rekli, da je šolanje trening možganov. Mogoče pa je kaj na tem.
Pa je pa ni. No, učenje je. Šolanje pa ni nujno nadgradnja učenja :)

Bistvo problema je v pomanjakanju motivacije za karkoli, tudi študij.
Sam sem se rodil z 'omejeno' motivacijo in je ne zapravljam kar tako. Ne vem kako je z drugimi ;)

Smiljan Mori: 7 SKRIVNOSTI MOTIVAKCIJE
Edina motivacija za njegovo bluzenje je bilo to, da nam je tako odpadlo 2 uri pouka :)
Ampak motivakcija . :P
Če vidiš da fax ni za tebe enostavno čim prej pusti zadevo in začni delati tisto, kar te res veseli. Zraven se boš seveda moral izobraževati, ampak ni treba, da imaš ravno univerzitetno diplomo, da si strokovnjak na svojem področju.
Heh. Imaš prav.

Šel sem na svoje, ker ne maram delati 8 ur na dan, takrat, ko mi rečejo :)
Ker te ne cenijo kot posameznika sposobnega odločanja - ampak kot stroj, narejen da dalaš, bolje rečeno služiš :/

Sicer pa to ni edina možnost. Se da tudi brez fakultete dobiti spodobno službo, če nekaj znaš.
Ja. Samo današnji vidik družbe je tak. Lej ga ko ni naredil faksa, ziher je zabušant.

Poanta faxa je splošna razgledanost.
No da vrnem žogo -.. kaj ta tako imenovana; 'splošna razgledanost' sploh je ? :D

Vsi rinejo na fax, jih pa to sploh ne zanima
Manjše zlo. Čist simpl.

Če imaš tak občutek daš lahko šolanje brez problema na pavzo za nekaj časa, itak ga lahko nadaljuješ potem ko vidiš da je spet čas za to. To sem naredil jaz in lahko rečem hvalabogu, najdu sem si fajn programersko službo in mi je kul. Ne morem si predstavljat da bi še zmeraj fotra fehtu in bil brez praktičnega znanja in sploh nepoznal kako sistem deluje.
:)

Osebno pa mislim da ti faks kvečjemu mogoče le malenkost pomaga pri iskanju službe, če nimaš nobenih referenc. Marsikateri delodajalec vzame tistega z nižjo izobrazbo ker je cenejši. Zato je pa danes kar precej visoko šolanih ljudi ki so jezni ker ne morejo dobiti službe ali pa je slabo plačana. Poznam primere ki jim je žal da so zgubili čas na faksu, saj bi lahko ta čas že kaj ustvarili.
Zlate besede.

Povezava med opravljeno šolo (faxom) in uspešnostjo v lajfu je visoka, ker fax je pokazatelj, da se ti nekaj v življenju da narediti. Tisti, ki že pri 20 obupajo nad težavnostjo šol, imajo veliko verjetnost, da bodo v lajfu eno veliko brezvezno povprečje (ne zaradi znanja, ki ga ostali pridobijo na faxu, temveč zaradi lastne lenobe).
Definiraj mi lenobo. :)

Correlation does not imply causation.

Lahko rečeš da je tudi povezava med urejenimi bivalnimi razmerami in uspešnostjo v lajfu visoka. Saj verjetno tudi je. Vendar to ne pomeni da brez urejenih bivalnih razmer nisi uspešen.


So tudi izjeme, ki so postali svetovni uspešneži brez končane osemletke, vendar je teh na oko nekje 1 na milijon. Zdaj pa izračunaj, kakšna je (ne)verjetnost, da boš ti naslednji uspešnež oziroma kakšna je verjetnost, da boš končal (s takim odnosom do šolanja in s tako mero življenjske energije) na nekem bednem delovnem mestu.
Se ne bom zapletal v statistiko, ker je zadeva samo-spreminjajoča.

Kot pravi pajler, diploma je pokazatelj tega, da nisi ravno lenoba.
Um. In taka ideologija propade isti moment, ko se jo da kupit. Kar se da.

Jaz ne bi rekel "da se ti nekaj v življenju da narediti", temveč prej "da se lahko prisiliš v nekaj, česar ne maraš". Razlika je med tem, da ne delaš popolnoma ničesar in med tem, da delaš izključno nekaj, kar te veseli. Je pa razumljivo, da se načrtno dolgotrajno soočanje z neprijetnimi izkušnjami smatra za pozitivno lastnost, sam bi tu razlog pripisal krščanskim vrednotam, na katerih temelji naša kultura. Po njih je trpljenje pohvalno, izključno prijetno početje pa greh.
Temu jaz na kratko rečem; Mučeništvo (Martyrdom?)
Ves koncept tega je zgrešen in vse kar ustvarja je ne srečo (mogoče edino v mazahoističnem stilu), ampak nesrečo, kot tudi možnost nedopustnega, nepopisnega izkoriščanja. In jaz VEM da tega _NOČEM_ !

Redka delovna okolja nudijo tako sproščeno vzdušje, da lahko vsak dan uživaš ob delu.
Evolve or die. :)
Bi bilo takih mest več ali manj če bi vsakkdo delal kar želi ? :)

O lenobi sem že zgoraj, kar se pa tiče težavnosti šol, pa niso tema debate. Avtor teme je omenil, da se ne uspe motivirati za nekaj, ne pa, da kljub obilici opravljenega dela ne uspe narediti faksa, zato ga bo pustil (TO bi bilo obupovanje nad težavnostjo).
I couldn't have said it better myself :)

Brezvezno povprečje je zelo odvisno od kriterijev ocenjevanja. Če mene vprašaš, je osebna sreča prav tako zelo pomembna. Če bi Albert Einstein na koncu svojega življenja rekel, da se je v absolutno vse, kar je naredil na znanstvenem področju, moral z muko prisiliti, bi se meni to zdelo zelo žalostno. Bolj bi mu privoščil srečno življenje, četudi je družba profitirala zaradi njegovih odkritij in je bil s tega vidika zelo nadpovprečen.
Vidim da imaš kar definirane zadeve :)
(Ali pa so mi všeč zato ker deliva iste poglede :)

Meni se to zdi pokazatelj, da ne znaš razmišljat s svojo glavo in delaš tisto, kar delajo vsi ostali.
ODLIČNO !

Kar presnečate me s svojim intelektom :)

V končni fazi je to IMHO edina pomembna stvar. Lepo je, če nisi ravno reven, ampak materialne dobrine so samo sredstvo za doseganje osebnega zadovoljstva. To ljudje pogosto pozabijo in to sredstvo zamenjajo za cilj.
Dejansko zelo dobro povedano in tudi neverjetno res.

Se bom kar citiral ;
While money brings happiness to the poor, not all those who have it are happy.

Lahko bi dodal še kaj, pa ni kake potrebe saj vemo kaj mislimo :)

V teoloških državah pa formalna izobrazba, navidezna poslušnost, in spretnost pri sivi ekonomiji in utaji davkov, ter drugih nelegalnih in nelegitimnih manipulacijah
Hahaha :D

..namenjena zbiranju komentarjev osebkov s podobnimi problemi:D
Hhehe. Lahko bi rekel kaj takega :)

Ugotovil sem pa predvsem to, da je zivljenje nekaj tako edinstvenega, da je prakticno vsak trenutek solanja izgubljen trenutek zivljenja. Vsaj zame...da ne bo kdo rekel, 'kaksne pa tale trosi':)
Si delimo iste misli. :)

Če nekako grdo povem: Faks je zame postal le sredstvo za dosego nekega cilja. Celo neuporaben brez jasnega cilja.

In kaj potem ko se cilji spremenijo ? R u F'd ? :)

The way of the amish. Hmmm, podobne misli so me obšle, ko sem gledal Avatarja.
Lahko poveš kaj več o tem, namreč sam ga nisem gledal ? :)
(Kaj te je napeljalo na tako razmišljanje, da ne bomo delal kakšnega Reviewa filma :D

Vaje/predavanja, včasih se ti zdi da imaš dva različna predmeta. Predavanja in vaje niso usklajene niti približno(niti isto poglavje ali knjiga!!!) Pol pa imaš izpit taki kot je - jebeni.
*prikimavam z glavo*

Ma kako je preveč sp-jev in malih doo-jev, če moraš na vsako bedarijo čakat in čakat. Dela majo očitno še preveč, nočejo se pa preveč širit, ker je to tvegano, več dela, pa morda nič več profita.
Širjenje ? Zakaj ? :S