Kaj je SOA?

Ti dam kar PR naše firme:

SOA lahko razumemo kot nadaljevanje iskanja "sveteg grala" informatike
- to je ponovnega recikliranja že narejenih zadev (v primeru SOA so
to servisi, pri OOP pa objekti). Mnogi pod SOA razumejo neke vrste RPC
("remote procedure call"), ki uporablja večinoma spletne servise (npr.
izračun neke vrednosti, dostavo podatkov, izvedbo neke aktivnosti
itd), SOA pa lahko tudi opredelimo da deluje po vzorcu
"request-and-replay". S tega vidika je SOA značilno usmerjena na
dekompozicijo poslovnih funkcij, ki jih nato lahko ponovno uporabimo v
drugih procesih (npr. izločimo servis/storitev za izračun bonitete
stranke in iz tega naredimo servis). SOA lahko pojmujemo tudi kot
sinhroni "command-and-control" vzorec.
Če se išče močno povezavo v poslovnih procesih, torej v situacijo, ko
so vsi koraki poslovnega procesa jasni in morajo biti pod enotno
kontrolo, potem je SOA vzorec postavitve arhitekture zelo primeren.
SOA arhitektura je učinkovita tudi v naslednjih primerih:
* Vertikalno interakcijo med različnimi hiarhijami pri funkcionalni
dekompoziciji
* Funkcijske procese tipa "request-and-reply", kot npr. uporabnik čaka
na odgovor
* Procese, ki so transkacijske narave in zahtevajo "commit" in
"rollback" funkcionalnosti
* Dodajanje vsebine v podatke/sporočila ("data enrichment"), da se
popolni vsebina do zahtevanega, formalnega nivoja
Če povzamem - s SOA filozofij oz. arhitekturo želijo podjetja
pridobiti strateško prednost, saj jim omogoča a) večkratno
koriščenje servisov v različnih poslovnih procesih (beri znižajo se
stroški razvoja) in b) hitrejše prilagajanje spremembam v poslovnem
okolju, saj se skrajša čas razvoja (najpomembnejši vzrok je
največkrat) nižja kompleksnost sistema.
Poleg SOA koncepta je pomemben še EDA (event driven arhitecture), ki
pa ima svoje prednosti in uporabo.
Pri nas verjamemo, da je SOA smiselno uvajati v moderne organizacije, vendar
je najpomembnejše, da se tej arhitekturi prilagodi celotna organizacija in da SOA ni samo nov IT "buzzword" ali marketinški izraz.

Če te zanima kaj bolj podrobno, pa pod zasebno.

Zelo lepo napisan članek o SOA.

To, kar opisuje Tody, so spletne storitve (web services). Spletne storitve so (trenutno edini) način implementiranja SOA, vendar sam SOA koncept ni na to vezan in je lahko realiziran tudi na drugačen način, čeprav tega še nisem videl.

Ravno v članku, ki sem ga polinkal zgoraj, se avtor "sprašuje", ali je SOA le to -- spletna storitev ali nekaj več. Navednice so uporabljene ravno zato, da avtor pokaže razliko med "navadnimi" spletnimi storitvami in SOA.

Poslovni informacijski sistemi so bili v preteklosti največkrat načrtovani funkcionalno. Takšni sistemi, včasih imenovani tudi silosi, vsebujejo velike količine podatkov in množico funkcionalnosti. Njihov osnovni problem je v tem, da naslavljajo podporo določeni funkciji oz. aktivnosti, ne pa celotnemu poslovnemu procesu.

Celoviti poslovni procesi morajo torej delovati nad več takšnimi aplikacijami - silosi. S
tehničnega vidika to pomeni integracijski problem, kjer je potrebno ustrezno povezati različne
aplikacije, izdelane v različnih tehnologijah in poskrbeti za ustrezno zaporedje izvajanja. Pri
tem ne gre pozabiti, da je tudi funkcionalnost takega poslovnega procesa razpršena med več
obstoječih sistemov - z drugimi besedami, funkcionalnost je fragmentirana in tesno sklopljena.

Izhajajoč iz tega spoznanja je očitno, da je že razvoj poslovnih procesov, ki morajo povezati
množico obstoječih sistemov, zamuden in kompleksen. Enako velja za dopolnjevanje in spreminjanje. Več kot očitno je, da na tak način informatiki ne moremo zadostiti potrebam po
fleksibilnih in hitro spreminjajočih se poslovnih procesih.

Storitvene arhitekture ponujajo odgovor na ta problem in ponujajo načine razvoja in
integracije poslovnih aplikacij na osnovi modularnih, šibko sklopljenih storitev. Ključni
poudarek storitvenih arhitektur je torej na definiciji načina integracije avtonomnih obstoječih
ali novo razvitih aplikacij - imenovanih storitev - v celovit sistem s posebnim poudarkom na
modelu komunikacije, podpori različnih transportnih mehanizmov, zagotavljanju varnosti in
transakcijske identitete, zanesljivosti sporočanja ter koordinaciji in kompoziciji.

S tehnološkega vidika storitvene arhitekture niso nič posebnega. So le posebna vrsta
porazdeljenih sistemov, pri katerih so komponente sistema storitve.

je po moje v redu, ampak samo če je vse skupaj tako standardizirano, da se ti potem ne rušijo domine, ko nekaj spremeniš v sistemu.

temu se reče Loose coupling @ Wikipedia .

Ima morda kdo članek, ki je bil včasih dosegljiv na zgornji povezavi http://lisa.uni-mb.si/~juric/SOA_ss.pdf?

Hvala.

5 kg popra, 2 jajca in 3 golobi.

http://www.soa.si/soa/