Možnosti nakupa stanovanja

jype je 5. jan 2015 ob 10:55 izjavil:

Zelo veliko ljudi so nategnili, da je dobro živeti v lastni bajti na robu gozda. Poleg tega, da je nevzdržno, ker je potem prometa drastično več, kot ga zmore cestno omrežje, je tudi popolnoma neekonomično, ker je infrastruktura nekaj desetkrat dražja (in torej tisti, ki živijo po mestih, bogato subvencionirajo vse tiste, ki živijo v razpršenih gradnjah). Hkrati gre tudi za problem urbanizma, ki kazi krajinsko podobo in močno degradira sicer zelo kvalitetno okolje, ki ga naši severni sosedje prodajajo za med (in so v tem tako dobri, da so država brez morja, ki je v prihodkih iz turizma prva na svetu).

Tudi v Londonu je precej prometnih zamaškov. Pa je precej gosteje poseljena kot Ljubljana.
Koliko pa mestni človek subvencionira v absolutnem znesku enega podeželskega človeka?
Severni sosedi imajo zelo podobno gostoto poseljenosti kot je v Sloveniji. Če pogledaš kak zemljevid s podobnim terenom pri nas in v Asvtriji lahko vidiš, da kake bistvene razlike v razpršenosti gradenj med nami in njimi ni.

Desnjaki odgovrajajo Mladini...

Mazzini odgovarja ljudem, ne pa Mladini oz. Ivani.

Glede na njegove kolumne pa ima marsikatere desne ideje.

Okapi> In kaj si s tem pravzaprav hotel povedati?

Da banke ne zahtevajo od človeka, da je zaposlen v javnem sektorju, preden mu ponudijo denar.

Tako kot pravi zakon: Če si hočeš denar sposoditi od banke, moraš dokazati samo to, da ga ne potrebuješ.

Okapi> Živeti prek svojih zmožnosti, ali imeti preoptimistična pričakovanja glede svoje prihodnosti je seveda neumno, ampak misliti, da je najem stanovanja čudežna rešitev vseh tovrstnih problemov, je enako neumno.

Seveda je rešitev vseh tovrstnih problemov, pa še popolnoma nič čudežna ni. Lastništvo je daleč predrago, ampak eni si pač ne drznejo izračunati tega. S tem ni nič narobe: Če veš, da boš prišel do vsote, zaradi katere bi premočno stiskal zobe, je vsekakor bolje, da sploh ne poizkušaš.

jype je 5. jan 2015 ob 14:12 izjavil:

Da banke ne zahtevajo od človeka, da je zaposlen v javnem sektorju, preden mu ponudijo denar.

Zahtevajo sicer ne, ampak je pa eden od kriterijev, ki pozitivno vplivajo na ocenjevanje kreditne sposobnosti.

Pa še enkrat sem prebral predvsem zadnji odstavek kolumne in se popravljam, Mazzini odgovarja tudi avtorici. Lastna hiša in zdravstveno zavarovanje v istem stavku.

Wrop> Če bi imeli avtoceste zaradi podeželcev, bi jo imeli tudi na koroški, severno primorski, kočevju... Pa jo nimajo.

Ker si je še ne moremo privoščiti. Narisana je pa že precej dolgo.

Wrop> Okolje je podobno degradirano s poselitvenega vidika.

Ne, to ni res. Če hočeš v Avstriji razpršeno gradit, moraš zadostit ogromno enim predpisom, predvsem pa ne moreš izbrat hiše iz kataloga in je nalepit kar nekam, kjer ti je všeč razgled.

Če hočeš v Avstriji razpršeno gradit, moraš zadostit ogromno enim predpisom, predvsem pa ne moreš izbrat hiše iz kataloga in je nalepit kar nekam, kjer ti je všeč razgled.

In po taki diktatorski državi se bi vi zgledovali?

Utk> In po taki diktatorski državi se bi vi zgledovali?

Yup. Prostor je omejena dobrina, zato ni smotrno vsakemu Pavlihi dovoliti, da nekaj po svoje šraufa po njem.

No, saj pri nas tudi imamo podobno zakonodajo, samo da je malce manj življenska in precej bolj nerodna.

Utk> Kakšna je barva fasade pa nikogar nič ne briga.

To ni res.

Utk> Zakaj ne bi smel imet sred mesta pink fasade

V resnici jo sredi mesta komot imaš. Ne smeš je pa imeti napačne pink, če ti je ne odobrijo:

Ce odlasajo z prodajo oz nocejo fajn znizat ceno da se resijo hise in kreditov potle jim verjetno se ne gori po nogami. Trg je tisti ki doloca cene, in ne zelja prodajalcev (in kupcev).
Je pa tukaj komunajzarski pristop resevanja (slaba banka) definitivno negativni faktor in klofuta realnemu trznemu gospodarstvu.
Z davkoplacevalskim denarjem se cene umetno vdrzujejo na visoko raven dab isti ti davkoplacevalci kupoval drazje nepremicnine.
Idiotizem par exelence.

Okapi je 5. jan 2015 ob 15:40 izjavil:

Problem je, ker se z dovolj nizko ceno morda ne rešiš kredita, in potem ostaneš brez hiše, pa si še vedno dolžan banki. V takem primeru je verjetno bolje vztrajati pri odplačevanju kredita, tudi če moraš recimo prodati avto in se odpovedati praktično vsemu. Odvisno pač, kako si preračunaš svoje perspektive za prihodnjih par let.

O.

Potem pa hiso prepustis banki in gres v osebni stecaj. Simple.
Torej ce se to se ni zgodilo verjetno da se ni vse tako crno kot nam avtorica pravi.

ZaphodBB je 5. jan 2015 ob 15:48 izjavil:

Potem pa hiso prepustis banki in gres v osebni stecaj. Simple.
Torej ce se to se ni zgodilo verjetno da se ni vse tako crno kot nam avtorica pravi.

Osebni stečaj je vse prej kot simple.

http://www.informiran.si/portal.aspx?co...
V primeru osebnega stecaja hisa gre na drazbo, ce se dolgovi poplacajo razlika ostane dolzniku, ce se dolgovi ne poplacajo se razlika brise in je dolznik na nuli.
Verjetno je posojilo itak zavarovano z hipoteko na hiso, lahko fino prepustijo hiso banki in grejo naprej. Ce je bajta manj vredna kot posojilo bo popusila banka, ce pa je vec morebitni visek k bo ostal pri drazbi se vrne lastniku-dolzniku.

jype je 5. jan 2015 ob 14:31 izjavil:

Wrop> Če bi imeli avtoceste zaradi podeželcev, bi jo imeli tudi na koroški, severno primorski, kočevju... Pa jo nimajo.

Ker si je še ne moremo privoščiti. Narisana je pa že precej dolgo.

Wrop> Okolje je podobno degradirano s poselitvenega vidika.

Ne, to ni res. Če hočeš v Avstriji razpršeno gradit, moraš zadostit ogromno enim predpisom, predvsem pa ne moreš izbrat hiše iz kataloga in je nalepit kar nekam, kjer ti je všeč razgled.

Avtocesta KP-LJ-MB ni bila narejena zaradi podeželcev. Tudi 90% podeželcev se dnevno ne vozi v mesta po avtocestah v službo. Večina voznikov je verjetno tujcev in ljudje, ki se iz drugih manjših mest vozijo v večja mesta. Kranj, Vrhnika, Logatec -> LJ in podobni primeri. Razen, če smatraš vsakega, ki ni znotraj lj

Uporabljajo pa lahko narisane avtoceste, če jim to kaj pomaga. Ampak narisane avtoceste lahko uporabljajo tudi Avstrijci.
Lahko bi si jih privoščili. Vzeli bi nov kredit, tako kot do sedaj.

Če primerjaš zemljevid kakega podeželjske poselitve v slo in at, potem ni nobene posebne razlike. Vasice so približno enako razmetane na primerljivem terenu. Očitno lahko oboji gradimo razpršeno.
Kakšna mora biti zunanja podoba je druga stvar. Če oblika in zunanjost hiše ne sovpadata z osebnim okusom in če potem to enačimo z okoljsko degradacijo potem pa ok.

Kolikor je meni znano, so slovenska sodišča izrazito nenaklonjena osebnim stečajem.

Predvsem ti ne odpišejo kar vseh dolgov. Jih moraš še kar nekaj let veselo odplačevati.

Sicer pa, če malo analiziramo članek.

Če bi jutri prodala hišo in poplačala vse, kar si dolžna, bi ostala brez vsega. Delala si kot nora in zdaj boš vse izgubila.

In? Pač si za udobno življenje vse sproti porabil. Nič zelo nenavadnega, še zlasti ne za umetnike. Lahko bi teh 15 let (to omeni avtorica prej kot dolžino svojega dela) živela v najemu in morda prav tako ne bi nič omembe vrednega prihranila. Pač, 15 let je bilo lepo, najprej veliko stanovanje, potem še večja hiša, sedaj je pa pač konec zabave za nekaj časa.

Marsikdo nima praktično nikakršnih prihrankov (ker bodisi ne zasluži dovolj, da bi sploh lahko kaj prihranil, ali ker pač vse sproti "zapravi"). Nakup stanovanja ali hiše je v resnici še najboljša varovalka, da ima človek na koncu kakšen prihranek. Izjeme in pravljični liki, ki znajo delati z denarjem, ga spretno obračati in varčevati, nas tu ne zanimajo. Jaz poznam kar nekaj takih, ki so vse prihranke spičili v raznih spodletelih finančnih "projektih" (od zdenexa prek raznih forexov do nkbm - znanec, ki vlaga v bitcoine, pride še na vrsto).

Sicer pa to lepo pove avtorica:

Vedela sva, da ne znava varčevati, zato sva se po samo dveh letih najemanja lotila nakupa prvega stanovanja. Da ne bova vse življenje zapravljala za najemnine, če lahko namesto tega odplačujeva posojilo.

Načeloma čisto pametna odločitev. Če ne bi šla v nakup, bi prav tako spičila vse prihranke in bila na istem, kot sta sedaj.

Potem sledi umetniški opis drame s prodajo hiše. Tu imamo premalo podatkov, da bi lahko kaj pametnega komentirali. Kako velika in stara je hiša, kje je, koliko je kredita in koliko bi radi zanjo dobili? Načeloma te namreč pri selitvi "na manjše" padanje cen nepremičnin ne moti - kolikor ceneje si prisiljen prodati, toliko ceneje lahko tudi kupiš. Problem je samo manjša ponudba tistega, kar lahko kupiš, ker večina vendarle ni prisiljena prodajati in lahko čakajo na boljše čase dlje kot ti. Ampak to pomeni predvsem to, da se pač ne moreš ravno izmišljevati, kaj in kje boš kupil, ko boš svojo bajto prodal.

OK, če ti po prodaji hiše in poplačilu kredita ne ostane dovolj za nakup stanovanja, greš pač v najem. Hebat ga, si pač na istem, kot če bi že od vsega začetka živel v najemu (in umetniško zapravljal prihranke).

Konec svetoboljne jeremijade je seveda hinavski.

Zavedam se, da za mojo neumnost ni kriv nihče, gotovo ne država, ki je z denarjem in premoženjem delala precej podobno kot midva. Kako mi sploh pade na pamet, da se primerjam z državo, država lahko zniža vrednost svoje lastnine, da postane konkurenčna na trgu, poleg tega ima dva milijona ljudi, ki lahko poravnajo razliko. In niso krive banke, ki so do sedaj od naju pobrale vsaj 70 tisoč evrov obresti, in pri tem vseeno proizvedle take izgube, da jih je bilo treba dokapitalizirati z državnim denarjem.

Država in banke res niso krive za tvoje napačne finančne odločitve in jih zato sploh ne bi bilo treba omenjati in vmešavati v zgodbo. Avtorica je to seveda naredila natanko zaradi tistega, čemur potem Mazzini pravi "prekleta država".

O.

Okapi> OK, če ti po prodaji hiše in poplačilu kredita ne ostane dovolj za nakup stanovanja, greš pač v najem.

Všeč mi je, da tudi sam na koncu eventuelno ugotoviš, da lahko izrazito drago hišo, ki si je nihče racionalen ne bo privoščil kupiti, na pol zastonj prodaš profesionalcem, ki znajo delati z denarjem in (zelo dobro) živijo od neumnosti tistih, ki si radi privoščijo take napake.

Si skratka na precej slabšem, kot če bi šel v najem in presežke razpršeno vlagal (v vrednostne papirje, na varčevalne račune in podobne reči) oziroma približno na istem, kot če greš v najem in presežke poženeš za modne dodatke.

GregiB je 5. jan 2015 ob 16:56 izjavil:

Okapi je 5. jan 2015 ob 16:21 izjavil:

Če ne bi šla v nakup, bi prav tako spičila vse prihranke in bila na istem, kot sta sedaj.

Glede na opisano tole ne drži... S tem, ko sta si nakopala kredite, ki jih ne moreta servisirati, sta ujeta v spiralo, iz katere ne moreta.

Seveda lahko, samo hišo morata prodati. Obstaja sicer možnost, da za hišo ne bi dobila dovolj za poplačilo kredita, ampak iz zapisanega ni videti, da bi bilo tako.

Če bi jutri prodala hišo in poplačala vse, kar si dolžna, bi ostala brez vsega. Delala si kot nora in zdaj boš vse izgubila

Pač, izgubila bi prihranke, vložene v hišo, ampak to je tudi vse. Če bi bila najemnica, bi pa denar porabila deloma za najemnino in deloma za (pre)visok življenski standard, izkupiček na koncu bi bil pa enak - 0 na bančnem računu.

O.

Okapi> samo hišo morata prodati.

Sliši se trivialno. Medtem pa tisti, ki imajo tako in tako več kot dovolj sredstev za nakup zdaj navdušeno čakajo, da bo njuna stiska dovolj huda, da bosta prisiljena prodati krepko pod ceno, ker bo namesto njiju sicer prodano na držabi pri izvršbi, od koder ne bosta dobila niti za poplačilo kredita, pa še znatne stroške postopkov bosta nosila.

Okapi> Verjetno bi bil čas, da nehaš pravljičarit o razpršenem vlaganju.

Čemu? Ker težko razpršiš investicijo v stanovanje, ne da bi ti med nevihto začelo kapljati na glavo, pa te to boli?

Okapi> Povprečen človek v resničnem življenju tega ne obvlada

Jaz tudi ne, pa me to ne ovira pri tem, da strokovnjakom, vključno tistim na bankah, plačujem za to, da to počno namesto mene.

Okapi> Če je napačno vzeti prevelik kredit, še ne pomeni, da je napačno vzeti vsakršen kredit.

Mene predvsem zanima, koliko bolje zna povprečen človek oceniti, kdaj je kredit prevelik, v primerjavi s kako je pametno razpršiti prihranke.

Najvecji problem pr tej zgodbi je doba odplacevanja. Za obdobje 30 let so obresti ziher oderuske.pa se puf na puf varijanta za prejsni kredit. Pametno bi bilo na drzavnem nivoju zakonsko omejit naajdaljse obdobje odplacevanja krede, jaz bi zakonsko mejo postavil na 20 let(ali se manj 15 let recimo). Ce nisi sposoben v 20ih letih odplacat krede potle sploh ne razmisljaj o pufu.

jype je 5. jan 2015 ob 17:16 izjavil:

Okapi> samo hišo morata prodati.

Sliši se trivialno. Medtem pa tisti, ki imajo tako in tako več kot dovolj sredstev za nakup zdaj navdušeno čakajo, da bo njuna stiska dovolj huda, da bosta prisiljena prodati krepko pod ceno, ker bo namesto njiju sicer prodano na držabi pri izvršbi, od koder ne bosta dobila niti za poplačilo kredita, pa še znatne stroške postopkov bosta nosila.

Okapi> Verjetno bi bil čas, da nehaš pravljičarit o razpršenem vlaganju.

Čemu? Ker težko razpršiš investicijo v stanovanje, ne da bi ti med nevihto začelo kapljati na glavo, pa te to boli?

Okapi> Povprečen človek v resničnem življenju tega ne obvlada

Jaz tudi ne, pa me to ne ovira pri tem, da strokovnjakom, vključno tistim na bankah, plačujem za to, da to počno namesto mene.

Okapi> Če je napačno vzeti prevelik kredit, še ne pomeni, da je napačno vzeti vsakršen kredit.

Mene predvsem zanima, koliko bolje zna povprečen človek oceniti, kdaj je kredit prevelik, v primerjavi s kako je pametno razpršiti prihranke.

Sej enkrat so zadeli in pravilno vlozili z nakupom prvega stanovanja.

jype je 5. jan 2015 ob 17:16 izjavil:

Okapi> samo hišo morata prodati.

Sliši se trivialno. Medtem pa tisti, ki imajo tako in tako več kot dovolj sredstev za nakup zdaj navdušeno čakajo, da bo njuna stiska dovolj huda, da bosta prisiljena prodati krepko pod ceno,

Ključno tu je, kaj je "pod ceno". Nepremičnine se namreč, vsem govoricam nakljub, vseeno še naprej tudi prodajajo (oziroma kupujejo), po cenah, ki jim lahko rečemo tržne, kakršnekoli že so.

Recimo konkreten primer. Pred dobrima dvema letoma smo dali na trg 90+ let staro hišo, v katero zadnjih 50 let nihče ni nič vlagal. Pred nekaj leti (na višku nepremičninskega balona) smo si domišljali, da je bajta vredna sto jurjev. Ko smo šli do nepremičninarja, so cene že krepko padale in smo ceno nastavili pri 70 jurjih. Po kakšnem letu se je pojavil resen interesent in na koncu smo se dogovorili za dobrih 50 jurjev. Kar je v resnici čisto realna vrednost - v popisu nepremičnin jo GURS recimo ceni na 48 jurjev. Ali, z drugimi besedami povedano, ne "pod ceno", ampak po tržni ceni se hišo še vedno da prodati. Če tržna cena ne ustreza tvojim predstavam o vrednosti nepremičnine, je verjetno nekaj narobe s tvojimi predstavami, ne s tržno ceno.

O.

Okapi> Ključno tu je, kaj je "pod ceno". Nepremičnine se namreč, vsem govoricam nakljub, vseeno še naprej tudi prodajajo (oziroma kupujejo), po cenah, ki jim lahko rečemo tržne, kakršnekoli že so.

Pod ceno, ki so jo dolžni tistemu, ki jim je nakup nepremičnine omogočil, jasno.

Okapi> ampak po tržni ceni se hišo še vedno da prodati.

Vedno se da hišo prodati po tržni ceni, ampak ta je lahko poljubno blizu nič.

-valvoline-> kako pa tisti premozni volci kot pravis vedo ce je prava cena ali ne?

Vidijo, kako zelo se ti mudi s prodajo. Če zelo, potem ceno spustiš precej pod vrednost, za katero so podobne nepremičnine oni v tem obdobju uspešno prodajali drugim kupcem.

-valvoline-> Ce se ti mudi z prodajo bo trg dolocil kolk bo prodajna cena, ne tisti ko pravis z viskom denarja.

Kdo pa je trg?

Tisti, ki ima dovolj denarja in se mu ne mudi z nakupom. Tisti, ki nima dovolj denarja očitno ne more kupovati in torej ni del trga.

-valvoline-> Tudi tisti k se lahko zakreditirajo,tako ko so se trenutni lastniki.

Teh očitno ni več na pretek, glede na to kako dolgo tile že poskušajo prodat bajto.

-valvoline-> Ker cene so glede na standard se zelo dalec oz previsoke od nekega realnega nivoja.

Hm? Prej, ko so bile cene nepremilčnin veliko višje kot zdaj, so na veliko preprodajali, zdaj so pa predrage?

-valvoline-> Potem se tudi mesetarjem ne splaca kupovat, saj nimajo komu prodat.

Njim se ne mudi prodat, hkrati se jim pa tudi ne mudi kupit. Komot rečejo, da dajo za tako bajto 50 jurjev, prodali naprej bi jo za 70 ali več, ti si pa banki dolžan še 100.

jype je 5. jan 2015 ob 18:09 izjavil:

-valvoline-> Ker cene so glede na standard se zelo dalec oz previsoke od nekega realnega nivoja.

Hm? Prej, ko so bile cene nepremilčnin veliko višje kot zdaj, so na veliko preprodajali, zdaj so pa predrage?

-valvoline-> Potem se tudi mesetarjem ne splaca kupovat, saj nimajo komu prodat.

Njim se ne mudi prodat, hkrati se jim pa tudi ne mudi kupit. Komot rečejo, da dajo za tako bajto 50 jurjev, prodali naprej bi jo za 70 ali več, ti si pa banki dolžan še 100.

Nepremicninski davek bo vse to uredil. Upajmo. Vse kar je prazno lepo opaliti z visokim davkom na luksuz.