Kvantno računalo

No pa se lotimo.

Po majhnih grižljajih in kar na sredi.

Rad bi faktoriziral 289. S klasičnim programom gre tako, da pač poskušaš deliti 289 z 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17 - in ti rata po sedmem poskusu.

V kvantem računalniku pa deliš z vsemi temi števili naenkrat. V enem ciklu. To narediš tako, kot da bi imel 7 klasičnih procesorjev hkrati in bi probal z vsemi naenkrat.

Toda imaš le enega kvantnega, ki pa je nekako "meglen" - obstaja kar v vseh teh sedmih stanjih hkrati. Vsaj zate. Kar je običajno za tisti (sub)atomski svet. Po enih verjetnostnih stanjih je razmazan atom (procesor) - in ta njegova razmazanost gre tako daleč, da ti raje izvede vseh sedem operacij, kot da bi ti izdal kaj točno se mu godi. Ker v resnici še ni "zbildan" - in bi blo čudež če bi ti lahko kar povedal. Večji čudež kot pa če ti zračuna kar si hotel.

A kaj pomaga to komu?

Molekule lahko obravnamo tudi klasično. Lahko jih pa tudi kvantno. V resnici jih zdaj (veliki farmacevtski laboratoriji) semiklasično. Se pravi deloma kvantno in deloma klasično.

Ampak v vseh treh variantah pridemo lepo skozi s klasično Turingovo mašino! Vprašanje samo, koliko časa porabi.

V principu lahko zmodeliramo molekule (virus) AIDSa in gledamo v računalniku VSE molekule drugo za drugo, kako učinkujejo na virus.

Potem izberemo tako spojino, ki jo je simulator pokazal za toksično za AIDS in neškodljivo sicer.

Voila. Imamo zdravilo za AIDS.

Edino bi nam vzelo to zdaj kakšno milijardo let. QC pa to zna skrajšati na kakšno minuto ali dve, čistega simulating computinga.

Pa ne samo te. Vse simulacije snovi so potem igračka. Procesorji, RAMi, laserji ... Take offI

Čist tkole. Z vsakim dodatnim qubitom se moč QC - podvoji.

64 qubitni QC lahko istočasno procesira (po nekem programu) vsa števila od 0 do 2⁶⁴-1.

Je pa res, da je težko držati 64 kvantnih objektov v koherentnem stanju.

Ni pa nemogoče. Niti milijon njih.

Milijon qubitni QC je torej BISTVENO močnejši kot človeški možgani. Kot možgani vseh ljudi na svetu skupaj. Skupaj z vsemi računalniki zraven.

Pa čeprav je algoritem ki teče na njem - "navadno ugibanje".

Well .. working day is off. Bom napisal še tole pred spanjem.

Koherentno je stanje, ki ga opisuje valovna funkcija - kvantomehanski opis.

Dokler funkcija velja, dokler sistema kaj ne zmoti, tako da zanj začne veljati DRUGA valovna funkcija - rečemo da je koherenten.

Vsak materialni objekt je kvantni objekt. Le da večje objekte lahko opisujemo kar dobro tudi klasično. Majhne (subatomske) delce pa bolj slabo.

Superpozicija bita 0 in bita 1 je qubit. Obe vrednosti hkrati.

Kaj je superpozicija? Preden dobi elektron definiran položaj - se obnaša (v nekaterih pogledih) - kot da je v vseh hkrati. Superpozicija položajev je to. Pa če en položaj označuje bit 0, drugi pa 1, ima pripadajoči qubit pred dekoherenco stanje "0 sup 1".

Ime maš že tut mau kvantno ja.

Kukr tale.

Potemtakem tudi ne bo potrebe po distributed computingu ?

Pa še neki. Kako pa bi ta QC sploh naj zgledal ? Če jaz kapiram vsaj 0,001% tega pol bo QC subatomsko majhen. No, vsaj taglaven del.

vsa snov ravno ne :) sej pa ja potrebuješ še nekaj za prikaz in povezave :)

Je pa res, da je težko držati 64 kvantnih objektov v koherentnem stanju.

Ni pa nemogoče. Niti miljon ne.

Po tem bi lahko sklepal, da je možno, da že živimo v enem QCju. Ampak to je blo že v PROTOKOLU obdelano, a ne?

You never know

Uči se, študiraj in delaj. Spremembe bodo prišle tako ali tako. Časa do takrat si pa ne pokvari in ga ne izgubljaj.

Tak nasvet mam.