Forum » Znanost in tehnologija » Kvantno računalo
Kvantno računalo
Piranha ::
Zdravo...
Sedaj, ko se je pojavila novica o kvantnem računalu tu na ST, mi je ta tema spet ratala zanimiva... samo finta je v tem, da si še sedaj ne predstavljam, kako ta zadevica sploh funkcionira, mislim na kak način računa...
Skratka rad bi, da mi en tu malo razloži to v slovenskem jeziku, ker sem poskusil brat v angleščini nekaj člankov, pa mi ni bilo jasno, ker so avtorji uporabljali same termine... moja angleščina pa ni ravno najbolja
LP
Sedaj, ko se je pojavila novica o kvantnem računalu tu na ST, mi je ta tema spet ratala zanimiva... samo finta je v tem, da si še sedaj ne predstavljam, kako ta zadevica sploh funkcionira, mislim na kak način računa...
Skratka rad bi, da mi en tu malo razloži to v slovenskem jeziku, ker sem poskusil brat v angleščini nekaj člankov, pa mi ni bilo jasno, ker so avtorji uporabljali same termine... moja angleščina pa ni ravno najbolja
LP
Piranha
Thomas ::
No pa se lotimo.
Po majhnih grižljajih in kar na sredi.
Rad bi faktoriziral 289. S klasičnim programom gre tako, da pač poskušaš deliti 289 z 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17 - in ti rata po sedmem poskusu.
V kvantem računalniku pa deliš z vsemi temi števili naenkrat. V enem ciklu. To narediš tako, kot da bi imel 7 klasičnih procesorjev hkrati in bi probal z vsemi naenkrat.
Toda imaš le enega kvantnega, ki pa je nekako "meglen" - obstaja kar v vseh teh sedmih stanjih hkrati. Vsaj zate. Kar je običajno za tisti (sub)atomski svet. Po enih verjetnostnih stanjih je razmazan atom (procesor) - in ta njegova razmazanost gre tako daleč, da ti raje izvede vseh sedem operacij, kot da bi ti izdal kaj točno se mu godi. Ker v resnici še ni "zbildan" - in bi blo čudež če bi ti lahko kar povedal. Večji čudež kot pa če ti zračuna kar si hotel.
A kaj pomaga to komu?
Po majhnih grižljajih in kar na sredi.
Rad bi faktoriziral 289. S klasičnim programom gre tako, da pač poskušaš deliti 289 z 2, 3, 5, 7, 11, 13, 17 - in ti rata po sedmem poskusu.
V kvantem računalniku pa deliš z vsemi temi števili naenkrat. V enem ciklu. To narediš tako, kot da bi imel 7 klasičnih procesorjev hkrati in bi probal z vsemi naenkrat.
Toda imaš le enega kvantnega, ki pa je nekako "meglen" - obstaja kar v vseh teh sedmih stanjih hkrati. Vsaj zate. Kar je običajno za tisti (sub)atomski svet. Po enih verjetnostnih stanjih je razmazan atom (procesor) - in ta njegova razmazanost gre tako daleč, da ti raje izvede vseh sedem operacij, kot da bi ti izdal kaj točno se mu godi. Ker v resnici še ni "zbildan" - in bi blo čudež če bi ti lahko kar povedal. Večji čudež kot pa če ti zračuna kar si hotel.
A kaj pomaga to komu?
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Double_J ::
Tudi jaz imam eno vprašanje.
Bo s kvantnim računalnikom izračunanje zdravila za rak ter AIDS prava preproščina?
Bo s kvantnim računalnikom izračunanje zdravila za rak ter AIDS prava preproščina?
Thomas ::
Molekule lahko obravnamo tudi klasično. Lahko jih pa tudi kvantno. V resnici jih zdaj (veliki farmacevtski laboratoriji) semiklasično. Se pravi deloma kvantno in deloma klasično.
Ampak v vseh treh variantah pridemo lepo skozi s klasično Turingovo mašino! Vprašanje samo, koliko časa porabi.
V principu lahko zmodeliramo molekule (virus) AIDSa in gledamo v računalniku VSE molekule drugo za drugo, kako učinkujejo na virus.
Potem izberemo tako spojino, ki jo je simulator pokazal za toksično za AIDS in neškodljivo sicer.
Voila. Imamo zdravilo za AIDS.
Edino bi nam vzelo to zdaj kakšno milijardo let. QC pa to zna skrajšati na kakšno minuto ali dve, čistega simulating computinga.
Pa ne samo te. Vse simulacije snovi so potem igračka. Procesorji, RAMi, laserji ... Take offI
Ampak v vseh treh variantah pridemo lepo skozi s klasično Turingovo mašino! Vprašanje samo, koliko časa porabi.
V principu lahko zmodeliramo molekule (virus) AIDSa in gledamo v računalniku VSE molekule drugo za drugo, kako učinkujejo na virus.
Potem izberemo tako spojino, ki jo je simulator pokazal za toksično za AIDS in neškodljivo sicer.
Voila. Imamo zdravilo za AIDS.
Edino bi nam vzelo to zdaj kakšno milijardo let. QC pa to zna skrajšati na kakšno minuto ali dve, čistega simulating computinga.
Pa ne samo te. Vse simulacije snovi so potem igračka. Procesorji, RAMi, laserji ... Take offI
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
CaqKa ::
kolko krat hitrejsi je potem tak racunalnik? pa kak se bo sploh merila njegova moč? bodo sploh razlicno močni? če praviš da lahko kr več 'procesorjev' na enkrat uporabi?
Thomas ::
Čist tkole. Z vsakim dodatnim qubitom se moč QC - podvoji.
64 qubitni QC lahko istočasno procesira (po nekem programu) vsa števila od 0 do 264-1.
Je pa res, da je težko držati 64 kvantnih objektov v koherentnem stanju.
Ni pa nemogoče. Niti milijon njih.
Milijon qubitni QC je torej BISTVENO močnejši kot človeški možgani. Kot možgani vseh ljudi na svetu skupaj. Skupaj z vsemi računalniki zraven.
Pa čeprav je algoritem ki teče na njem - "navadno ugibanje".
64 qubitni QC lahko istočasno procesira (po nekem programu) vsa števila od 0 do 264-1.
Je pa res, da je težko držati 64 kvantnih objektov v koherentnem stanju.
Ni pa nemogoče. Niti milijon njih.
Milijon qubitni QC je torej BISTVENO močnejši kot človeški možgani. Kot možgani vseh ljudi na svetu skupaj. Skupaj z vsemi računalniki zraven.
Pa čeprav je algoritem ki teče na njem - "navadno ugibanje".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Well .. working day is off. Bom napisal še tole pred spanjem.
Koherentno je stanje, ki ga opisuje valovna funkcija - kvantomehanski opis.
Dokler funkcija velja, dokler sistema kaj ne zmoti, tako da zanj začne veljati DRUGA valovna funkcija - rečemo da je koherenten.
Vsak materialni objekt je kvantni objekt. Le da večje objekte lahko opisujemo kar dobro tudi klasično. Majhne (subatomske) delce pa bolj slabo.
Superpozicija bita 0 in bita 1 je qubit. Obe vrednosti hkrati.
Kaj je superpozicija? Preden dobi elektron definiran položaj - se obnaša (v nekaterih pogledih) - kot da je v vseh hkrati. Superpozicija položajev je to. Pa če en položaj označuje bit 0, drugi pa 1, ima pripadajoči qubit pred dekoherenco stanje "0 sup 1".
Koherentno je stanje, ki ga opisuje valovna funkcija - kvantomehanski opis.
Dokler funkcija velja, dokler sistema kaj ne zmoti, tako da zanj začne veljati DRUGA valovna funkcija - rečemo da je koherenten.
Vsak materialni objekt je kvantni objekt. Le da večje objekte lahko opisujemo kar dobro tudi klasično. Majhne (subatomske) delce pa bolj slabo.
Superpozicija bita 0 in bita 1 je qubit. Obe vrednosti hkrati.
Kaj je superpozicija? Preden dobi elektron definiran položaj - se obnaša (v nekaterih pogledih) - kot da je v vseh hkrati. Superpozicija položajev je to. Pa če en položaj označuje bit 0, drugi pa 1, ima pripadajoči qubit pred dekoherenco stanje "0 sup 1".
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Baja ::
Potemtakem tudi ne bo potrebe po distributed computingu ?
Pa še neki. Kako pa bi ta QC sploh naj zgledal ? Če jaz kapiram vsaj 0,001% tega pol bo QC subatomsko majhen. No, vsaj taglaven del.
Pa še neki. Kako pa bi ta QC sploh naj zgledal ? Če jaz kapiram vsaj 0,001% tega pol bo QC subatomsko majhen. No, vsaj taglaven del.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Baja ()
Thomas ::
Ja. Narediš pač nekaj quantum dots. Recimo RAM bitom podobnih. Kolikor si jih naredil, toliko qubitni QC imaš.
Potem pa po radijskem oddajniku pošiljaš dato in program in bereš rezultate.
Ali pa preko une tavelke NMR mašine.
Lahko pa tudi entanglaš - po domače rečeno - več QCjev skupaj.
A se da vsa snov v Galaksiji (pa i šire) spremeniti v mrežo (kvantno povezanih) QCjev?
Sam tko prašam. Retorično.
Potem pa po radijskem oddajniku pošiljaš dato in program in bereš rezultate.
Ali pa preko une tavelke NMR mašine.
Lahko pa tudi entanglaš - po domače rečeno - več QCjev skupaj.
A se da vsa snov v Galaksiji (pa i šire) spremeniti v mrežo (kvantno povezanih) QCjev?
Sam tko prašam. Retorično.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Thomas ::
Če si gor, na ta sistem uploadan uploadee ... potem periferije ne rabiš. Vsakega atoma škoda za to.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Baja ::
Je pa res, da je težko držati 64 kvantnih objektov v koherentnem stanju.
Ni pa nemogoče. Niti miljon ne.
Po tem bi lahko sklepal, da je možno, da že živimo v enem QCju. Ampak to je blo že v PROTOKOLU obdelano, a ne?
Thomas ::
Ja .. na to idejo je - kolikor vem - najprej prišel Edward Fredkin.
Da je nekje eno jezerce snovi ... mogoče samo "par gramov" ... kraj imenovan Other v katerem se je začel en computing. Celični Avtomat na katerem je prišlo do simulacije vsega, kar vidimo okoli sebe.
Ampak nas to seveda niti najmanj ne moti. Mamo namen tole izboljšati itak - in že tako ali tako.
p.s.
Da bi kdo gledal kaj se v loncu kuha, je pa preveč antropomorfno, da bi bilo verjetno.
Da je nekje eno jezerce snovi ... mogoče samo "par gramov" ... kraj imenovan Other v katerem se je začel en computing. Celični Avtomat na katerem je prišlo do simulacije vsega, kar vidimo okoli sebe.
Ampak nas to seveda niti najmanj ne moti. Mamo namen tole izboljšati itak - in že tako ali tako.
p.s.
Da bi kdo gledal kaj se v loncu kuha, je pa preveč antropomorfno, da bi bilo verjetno.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Thomas ()
whatever ::
Ob tem se postavlja vprašanje, kako bo zgledala računalniška industrija v prihodnosti. Bojo že sami računalniki pisali programe? Pa kako bojo zgledali programi za te kvantne računalnike? Grem študirat računalništvo, pa ne bi rad ostal brez šihta v prihodnosti (razen, če res rata kak protokol ).
Thomas ::
Uči se, študiraj in delaj. Spremembe bodo prišle tako ali tako. Časa do takrat si pa ne pokvari in ga ne izgubljaj.
Tak nasvet mam.
Tak nasvet mam.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | IBM predstavil najzmogljivejši kvantni računalnik (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 19254 (15650) | 7982884e |
» | kvantni procesorji baje že leta 2007?!? (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 11148 (5223) | Thomas |
⊘ | LeksikonOddelek: Znanost in tehnologija | 8840 (8808) | OwcA |
» | zaščita in kvantOddelek: Znanost in tehnologija | 1653 (1333) | Thomas |
» | Kako so ugotovili, da je 2<sup>13466917</sup>-1 praštevilo. (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 9465 (7968) | larpo |