» »

Kako so ugotovili, da je 2<sup>13466917</sup>-1 praštevilo.

Kako so ugotovili, da je 2<sup>13466917</sup>-1 praštevilo.

«
1
2

Thomas ::

To je doslej največje znano praštevilo, našli so ga pa z GIMPS - nekaj takega kot SETI@home. Samo da iščejo praštevila. Ampak kako točno? Tkole:

Najprej PC zračuna 13466916-ti (eno manj kot eksponent) člen sledečega zaporedja:

4, 14, 194, 37634, 1416317954 ...

Vsak člen zaporedja je kvadrat prejšnjega minus dve (4*4-2=14)

Toda ko nek člen preseže 213466917-1 - ga takoj zreducirajo na ostanek po deljenju z 213466917-1. Torej zračunajo ostanek po deljenju z 213466917-1 in delajo z ostankom naprej.

Postopek nadaljujejo do 13466916-tega člena.

Potem so delili dobljeno število z 213466917-1.

Ker se je točno izšlo - tokrat brez ostanka - so po Lucasu in Lehmerju vedeli, da so naleteli na praštevilo.

PC je porabu ene 14 dni za izračun.

Bil je PC, ki je začel s pravim eksponentom - uganil ga je. Ostali niso imeli toliko sreče. Stvar distribuiranega izračunavanja pač.

Kdor bo uganil prvo desetmilijon+ mestno praštevilo - dobi 100,000 dolarjev.

:)

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi
  • spremenil: Tomi ()

R0K ::

......jebo ga.....ko bi jst kaj kapiral kaj ti pišeš :) ....

Thomas ::

No, bomo ugotovili, da je 25-1 (=31) praštevilo:



  • 4 * 4 - 2 = 14

  • 14 * 14 - 2 = 194

  • 194 mod 31 = 8

  • 8 * 8 - 2 = 62

  • 62 / 31=2




In da 63 ni.



  • 4 * 4 - 2 = 14

  • 14 * 14 - 2 = 194

  • 194 mod 63 = 5

  • 5 * 5 - 2 = 23

  • 23 * 23 - 2 = 527

  • 527 mod 63 = 23

  • 23 * 23 - 2 = 527

  • 527 / 63 = 8,37...




Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

rc-car ::

Nic jasno...
Nothings gonna stop me now, I'm breaking the rules, I'm gonna do it if its not allowed

undefined ::

Thomas, a ti slučajno učiš Matematiko? :P

Thomas ::

rc-car

Prvi postopek se konča s celim številom (2) - zato je 31 praštevilo.

Drugi postopek se neha "z decimalkami", zato 63 ni praštevilo.

Je pa postopek uparaben zgolj za števila oblike 2N-1.

IceMan

Samo na tem forumu.

:))
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

BojlerTM ::

By George, I think I got it :)
Zanimiv algoritem.. kdo se ga je pa spomnu?
"Salt?"
"Pepper?"
"Oh, it's...it's all right. I don't like you either."

Thomas ::

Ja Lucas pa Lehmer sta se ga zmislila ane.

Drugače je pa tko, da če bi hoteli s standardnim algoritmom (deljenjem z vsemi praštevili manjšimi od korena) to reč preizkusiti ...

... bi lahko pretvorili vsak atom vesolja - v novo vesolje - tako ene tisočkrat - potem pa iz vsega naredili superračunalnik - pa ne bi bil fertik v gugol letih. Niti še dobro ne bi začel.

:)

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

ChiefThunder ::

... in tebe to dejansko navdušuje? :|
... po liniji najmanjšega odpora. ;)

rc-car ::

Kje se pa da dobit ta prog, da potem ti rac to racuna? Sej je tko kot seti?

Enkrat si moram cas uzet in se poglobit v to enacbo, ker se mi zdele ne da |O
Nothings gonna stop me now, I'm breaking the rules, I'm gonna do it if its not allowed

Thomas ::

Tukaj.

Ampak se ne splača! Precej manj kot Loto celo. Loto vrne 50% - tile manj kot 1% elektrike!
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Matek ::

Ej Thomas, a z erastatenovim rešetom al kak se mu že reče se to ne da?
Bolje ispasti glup nego iz aviona.

Thomas ::

Ne ... nikakor ne v doglednem času.

Algoritem, ki sem ga navedel zgoraj je 10milijon krat učinkovitejši!

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Jeronimo ::

Ni kaj.

Vendar ali mi lahko kdo bolj natančno razloži kaj pridobimo z tako velikimi praštevili in če mi lahko napiše praktičen primer.

IN kakšna je že povezljivost praštevila - prafaktorji??


LP
JURIŠ !!!
Preko vode do slobode!

Thomas ::

Nobene prav posebne. Včasih je bilo to uporabno v šifriranju. Zdej mislim, da ni več. Sploh ne kakšna znana števila, kot je to.

Ima pa ogromen spin off potencial za razvoj novih tehnologij, ki pa bodo kje uporabne.

Kakor vse takele aktivnosti, dirka za praštevili razvija tehnologijo.

Podobno kot formula 1, epidemija AIDSA ali oboroževanje.

p.s.

Vzemi da prafaktor = praštevilo.

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Tr0n ::

Samo starejsi sifrirni algoritmi se delujejo s pomocjo izbiranja prastevil.

Avenger ::

Thomas se bo verjetno pomilovalno nasmehnil 0:), ampak... mam dve vprašanji. V čem je point teh praštevil? Za kaj so tako blazno uporabna in fascinantna?
It is better to be hated for what you are than to be loved for something you are not.

Jeronimo ::

Thoma: Hvala lepa. S tem si me potolažil. Nikakor si nisem mogel predstavljati, čemu bi bila tako velika praštevila namenjena. Torej z razlogom si nisem mogel predstavljati.

Prafaktorji in praštevila.

Na hitro pobrskal.
Če število 1683 raztavimo na produkt praštevil dobimo 1683=2*3^2*7*13
Števila ki nastopajo večkrat pri tem produktu imenujemo prafaktorji. V tem primeru je število 3 prafaktor.

LP
JURIŠ !!!
Preko vode do slobode!

zile ::

Teh t.i. "Merssene Prime Numbers" je odkritih samo 39 ?
So ta števila enaka praštevilom ?
Ali je tip potemtakem pokasiral 100k $, ker je pač prvi ki mu je uspelo odkrit število, ki ima za potenco št. večje od 10 miljonov?

Thomas ::

Avenger

Če bi spraševal o Area 51 - bi se res pomilovalno nasmehnil. V tem primeru pa nikakor.

Point je pa v tem, da nekatere to grozno zanima. Kaj imajo pa tisti od tega, ki jih to nič ne zanima?

Zaenkrat nič. Kdo ve, če sploh kdaj kaj. Vendar je vsako znanstveno raziskovanje tako. Mogoče ne bo iz zadeve nič (splošno uporabnega) - morda pa le bo.

Kar se praštevil tiče - ampak ne (samo) Mersennovih - imajo zgleda eno aplikacijo na DNA.

To se pa gotovo tiče vsakega izmed nas.

Zile

Mersenova (pra)števila so podmnožica (pra)števil. Okay?

In tip ni kasiral nič, ker je nagrada razpisana za 10 milijonov DECIMALNIH mest.


Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

zile ::

Okay :)


Zgodovina sprememb…

  • spremenil: zile ()

Doppelganger ::

A kdo od vas kej ve, kje na netu naj bi se nahajali algoritmi, ki recimo iscejo prastevila? Dolgo tega sm naredil program, ki jih isce, pa bi ga rad malo optimiziral.

Brane2 ::

Thomas:

>Kar se praštevil tiče - ampak ne (samo) >Mersennovih - imajo zgleda eno aplikacijo na DNA.

RSA in podobni kriptografski algoritmi also come to mind, ker so pač odvisni od (nez)možnosti faktorizacije...







Thomas ::

Doppelganger

[dobr nick, mladi mož]

Tle gor vrž svoj algoritem, ti ga bom mal skritiziral. Konstruktivno.


Brane2

Težko deljivih števil v šifriranju ne uporabljajo (profiji) več - iz nekega na prvi pogled sila nenavadnega razloga.

Prav možno je, da bodo kvantni računalniki realnost v parih letih. Potem bo mogoče zelo hitro sfaktorizirati "vsako" število - in kompromitirat vsa par let stara sporočila.

Če koga zanima - bom jutri razložil algoritem, po katerem bodo deljitelje iskali kvantni računalniki.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

OrlyTM ::

Ti kar razloži Thomas :) Neki ciljne publike se bo že našlo. Mene recimo zanima iz golega firbca, razumem itak ne kej preveč, ker mi je matematika bla vedno bolj španska vas (ne maram preveč teorije, kar matematka zih je).

lp
OrlyTM
--------------------------------------------------
<b>Fear is in The Eye Of The Beholder. Don't let it be You!</b>

rc-car ::

Tudi mene ne zanima iz drugega razloga kot firbca...
No ja, mogoce bom enkrat dal na eni 486ki tak algoritem laufat kak mesec, da vidimo rezultate ;)
Nothings gonna stop me now, I'm breaking the rules, I'm gonna do it if its not allowed

Doppelganger ::

Thomas:
Program je narejen v Delplhiju (celega algoritma ne bi Copy/Paste, da ne bi pozel salv smeha, ker sam ga delal v 2. ali 3.letniku (sem bi se navdusen nad takimi stvarmi:)) in takrat sploh se nism poznal for zanke(!) (po celem se vlecejejo eni repeat-untili)).
Gre pa takole:
Ze sam napise 2 in 3 (v Memo se mi zdi). Zakaj? Ker potem lahko gre samo po lihih stevilih. Potem pa vsakega kandidata za prastevilo deli s prejsnjimi prastevili (zacensi z najmanjsim (2 je izkljucen, ker gre samo po lihih, torej s 3)), vendar le do korena tega stevila. Primer:
imejmo 31. Delil ga bo s 3, 5, s 7 pa ne vec, ker je 7>sqrt(31) in ni manjse ali enako (ker se deljenje nikoli ne izide, vemo, da je prastevilo). Zakaj je to dobro? Ker tako pri velikih prastevilih programu ni treba deliti z vsemi (ki se jih kar nabere).
Mozno, da je tukaj kesna netocnost, ampak mislem, da sem bistvo kar zadel (sej program je nekje na disku, treba ga bo najti).
Vsa prastevila (razen 2 in 3) naj bi bila oblike 6k+1 oz. 6k-1, morda bi iz tega dalo kaj pogruntati (program bi lahko sel samo po teh stevilih).
No, zdej pa dejte :Dkonstruktivno kritiko :).

Zgodovina sprememb…

Brane2 ::

Thomas:

Brane2

>Težko deljivih števil v šifriranju ne uporabljajo
>(profiji) več - iz nekega na prvi pogled sila >nenavadnega razloga.

Res ? Zakaj pa je glih faktorizacija števil tako ranljiva na kvantne mašine in ne recimo kaj drugega ?

Na tem področju sem slab, a vsaj tisto malo, kar sem o razvoju teh mašin zasledil skozi Net mi ne daje jasen odgovor na to vprašanje.

Kokr vidim, QM so/bodo mojstri za delo z verjetnostmi, oziroma različnimi možnostmi naenkrat v enem "Qbitu". Algoritmi, ki niso predvidevali razvoja QM so lahko ranljivi, tisti pa ,ki so prilagojeni temu, izkoriščajo slabosti teh pristopov, recimo zahtevajo ogromno Qbitov in nenormalne natančnosti...

Prav možno je, da bodo kvantni računalniki realnost v parih letih. Potem bo mogoče zelo hitro sfaktorizirati "vsako" število - in kompromitirat vsa
par let stara sporočila.

Ne vem, kok si star, ampak jaz sem poslušu te fore od otroštva:

- čiperaj na Si nikol ne bo pršu čez 500MHz zaradi fundamentalnih meja, kot je recimo mobilnost elektronov v Si...

-prvi optični računalniki so že narejeni, serijska proizvodnja je vprašanje časa...

- projekcije, ki se je pojavla v Mojem Mikru (IIRC), da bodo leta 2000 imeli računalniki celih 100 Mb RAma in 1 Gb diska- kdo bi rabu kej tacga ? Kdo bo napisu tako strojno kodo, da bi šla v tak RAM ? Eh, bli so to časi, ko sem komajda zbral čas za Sinclairjev QL...



>Če koga zanima - bom jutri razložil algoritem, po >katerem bodo deljitelje iskali kvantni računalniki.

Mene zanima. In-depth, please...

Thomas ::

Doppelganger

Tale algoritem s sitom (Eratostenovim), se da izboljsati tako, da deljenja sploh ni. Pravzaprav je bilo sito izmišljeno že v antičnih časih prav v ta namen. Šparat CPU, ki so ga takrat imeli najmanj milijardokrat manj kot ga imamo danes. Procesorske operacije so simulirali s kredo in tablo. Kot smo tudi mi vsi delali (delate) še več kot 2000 let kasneje - v šoli.

Torej, kako s kredo in tablo (s svinčnikom in papirjem) določimo praštevila med prvih milijon števil?

Vzamemo 10 kilometrov dolg trak, širok 1 cm in razdeljen na kvadratni cm velika okenca, v katereih so napisana števila od 2 (dve) do 1000000 (milijon). Po vrsti.

Z rdečim flumastrom najprej pobarvamo prvo (z leve) neobarvano število. 2. Potem pa od njega naprej vsako 2. število z zelenim.

Ko pridemo na konec, imamo eno praštevilo (2) označeno rdeče, njene mnogokratnike pa zeleno.

Vrnemo se na začetek in spet pobarvamo prvo neobarvano število (3) z rdečo, od tod naprej pa vsako 3. (tretje) z zeleno.

Vrnemo se na začetek in spet pobarvamo prvo neobarvano število (5) z rdečo ...

Tkole zgleda po 168 prehodih

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 ....

Vsa števila so prav obarvana!

Preprost program naredi isto - na kolčkej PCu precej hitreje kot v sekundi. Do milijon.

Kdor ima 2G RAMa , lahko z istim programom določi vsa praštevila do šestnajst milijard - v nekaj minutah.

Kulik, profesor matematike na praški univerzi, je porabil skoraj celo življenje, da je v 19. stoletju, tako na papir, določil vsa praštevila do sto milijonov.

p.s.

... next post is "quantum"
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Kogar indeep zanima, kako se dela kvantna faktoriziranje, naj pogleda sem:

V enajstih korakih je razložen algoritem, ki ga lahko izvede le tandem kvantnega in klasičnega računalnika. V delčku sekunde lahko ta par faktorizira število, ki bi zaposlilo superračunalnik gugol let.

Jest bom poskusil razumljivo pojasniti, v čem je bistvo.


Da se narediti mnogo raznoraznih molekul. Recimo da nam predstavljajo različna števila od 0 do 2milijardo. Rečemo, da jih determinira milijardo qbitov.

Da se narediti taka molekula, ki prereže vsako teh molekul na dve takšni molekuli, ki predstavljata dve števili, katerih produkt je prva molekula.

To je quantum factorization.

V resnici pa potrebujemo eno samo molekulo, v toliko različnih stanjih. Operacija na njej (laserski impulz naprimer) jo spremeni v molekulo, ki je njen največji delitel.

V resnici ne potrebujemo niti molekule. Oblak elektronov lahko počne isto. Oblak elektronov je kvantni register, kjer so 0 in 1 in superpozicije 0 in 1. Obe - 0 in 1 hkrati, dokler proces ne poteče.

Subatomski svet, kot bi nam hotel nekaj informacije prikriti. Toda ravno to potem lahko izkoristimo za hkratno procesiranje vseh stanj, ki so možna.

V makro svetu razbijemo cegu in število atomov v njem razdelimo na vsoto dveh. Trivialna operacija - nati dve števili, katerih vsota je znano število.

Za produkt pa ni trivialno najti faktorjev. Toda v subatomskem svetu obstaja tak mehanizem. Neko kvantno stanje lahko razbijemo na dve stanji, katerih produkt je prvotno stanje.

Simpl - ane?

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Vprašanje je torej: Imamo lahko nek fizikalni sistem, ki nam simbolizira število, vedno enaka operacija na njem, pa nam zelo hitro da sistem, ki nam simbolizira neko drugo število? Njegovega največjega delitelja, manjšega od njega?

Če recimo podvžemo tej operaciji molekulo111 - nam bo operacija dala molekulo37?

In če recimo podvžemo tej operaciji molekulo107 - nam bo operacija dala molekulo1?

Največjega delitelja manjšega od samega števila?

To bi bila faktorizacija!

V resnici se da to in se da še marsikaj drugega takega!

Za vsakim computingom je nek fizikalen proces. Danes so to t.i. klasični procesi, v prihodnosti bodo pa še kvantni. Ki zmorejo še veliko več.

Tudi instantno faktorizacijo števil.


:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Thomas:

Nice link, dojel 50%, ostalo poberem v naslednjem preletu.

Bi pa dodal še tole.



Če je kdo bral avtoštoparski vodič po galaksiji, bo pri tej temi našel velik čudno znanih stvari...

Vse skupaj sem zasledil kar nekaj let nazaj. Blo je objavljeno kot da je RSA mrtev, takoj ko pride ven prvi kvantni stroj, ta bo pa takoj tle, sam da gre določen tip, ki je napisu članek srat, praktično takoj bo za pokazat prototip.

Nakar je blo za prebrat par drobnih, majčkenih, nepomembnih in tivialnih zaprek, ki jih bo treba premagat:

-kvantne mašine ne prenesejo temperatur nad absolutno 0. Nikakršnih. Izračunana kvantna stanja zaradi vibracij atomskih mrež izpuhtijo...
Ni zadosti približna 0, rabiš absolutno...:\

-Register, kjer imaš Qbit, mora biti totalno nedostopen celotnemu vesolju cel čas, ko hrani rezultat in povsem dostopen, ko ga je treba prebrati ali vpisati.

-nikoli ne veš, kaj je v registru, dokler ga ne pogledaš. Ko si enkrat pogledal, njegovo stanje izmed vseh možnih variant kolabira v neko konkretno z neko verjetnostjo. Baje nikoli ne moreš bit prepričan, če si prebral tapravo stvar in je treba delat z verjetnostjo.

-tud dosedanji Qbiti so zgledal čudno. Eden je recimo zasedal četrt inštituta, saj so kot qubit uporabli svetlobni kvant, ujet v mikrovalovno luknjo v vakumu.
Jasno, vse to dobiš u Konradu...

Po junaških naporih in obilnem nažiganju (tega ni mogu smislit trezen) je pršu nek mladi japonski matematik do tega, da bi se recimo tud šalca vroče kave lahko obnašala kot Qbit, ki bi lahko dihtala informacijo zadosti dolgo za uporabno delo.
Za to je ponucal valovne funkcije, statistične trike in bogve kok kave...

U glavnem, ni blo opazit, da bi Nescaffe neki nepojasnjeno poveču prodajo, torej bo mogoče treba še mal počakat...:D



Hočem, reč, če ne bo kakih resnih tehnoloških shortcutov, bo še kar nekaj časa glavna stranka NSA, ki lahko ponuca za Qbite tud jajca polarnega komarja, če je treba, mi bomo pa uporabljal bolj varno enkripcijo in to je IMHO vse.

Jaz bom pa med tem časom obudil Šponarco (Vegova rulez :D)od mrtvih
in naredu major update/patch/upgrade na svoji matematki...

BTW: Ena (kao)koristna aplikacija tega je že v vojaških sistemih, kjer prenašajo podatke po vlaknu.
Če uporabljaš monomodno steklo, lahko celoten fiber od mašine A do mašine B uporabiš kot nekakšen Qbit.
Ker register zavzame konkretno vrednost šele ko ga opaziš (kje jemljejo te fore ? Iz risank ?) bi vsak vsiljivec povzročil spremembo v fibru...



Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Brane2 ()

Thomas ::

Brane2

Samo v dveh rečeh se s tabo ne strinjam:

Da rabiš absolutno nulo in da bo zadeva ostala še dolgo nepraktična.

Ostalo se pa kar strinjam - še celo kar dobro povedano se mi zdi.

S qbiti se bo treba kmalu navadit delat, še bolj verjetni pa so kvantni kompajlerji, ki bodo navadno Turingovo kodo avtomatično prevedli v transTuringovo qcodo.

Še najbolj se pa strinjam z:

> in naredu major update/patch/upgrade na svoji matematki...

Po moje da bi bilo to koristno za vsakogar, ki želi (p)ostati in.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Thomas:

>S qbiti se bo treba kmalu navadit delat, še bolj >verjetni pa so kvantni kompajlerji, ki bodo navadno >Turingovo kodo avtomatično prevedli v >transTuringovo qcodo.

Tole zveni kot reklamni slogan, ki bi si ga prvšču kak Intel.:D

"Mogoče ste mislili, da so naši čipi sranje, a ni res. Samo niste uporabili tapravega compilerja.
Rabte taprave optimizacije za naš rapid-execution-multiflow-son-of-a-bitch engine..."

Turing to non-Turing ? Zveni simple. Približno tko kot iz Slovenščine v Forth...

Hočem reč, to je teorija. Daleč je še do komunizma...8-)

Glede na to, kolk qbitov bojo verjetno mele prve mašine, mislim da je poštena primerjava z recimo današnjimi najmanjšimi 8-bitnimi mikrokontrolerji.
Tam se pa ve, če je prostor dragocen, je asembler majka.
In pri teh strojih bo prostor RES dragocen...

Če bi folk zvedu, da si kodo šu programirat v C-ju ali nedaj bože v QVisual Basicu in so zarad tebe moral kupit 128 M QRAMa po kilodolar za bit-jao...
:\

Thomas ::

Jah kaj ... Petabiti QRAMA bodo pod dolar. Slejkoprej.

Argumentacija, da ni toliko železa na Zemlji, da bi s feritnimi jedri naredili 1018 bitov RAMA, kolikor ga je zdaj, leta 2001 na Zemlji ... je zdaj smešna.

Zakaj na vsak način zabetonirati stanje - Brane2?

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Zakaj se folk zmeri obeša na zgrešene predikcije, ne da bi omenjal tudi pravilno (v nekih mejah, jasno) napovedane stvari ?

Nč nisem zabetoniral. Samo pravim, da tole ne bo glih "jutri" in da se bomo do takrat še nagledal čudes.

ne vidim, kako bo evolutivni razvoj v nekem doglednem času pripeljal do tega...
Mislim, da bo potrebnih vsaj nekaj "kvantnih preskokov" in nepričakovanih razvojev, da bomo to v znatni meri videli v kratkem (recimo, 5-10 letih).

Poglej si, recimo navadne, trapaste LED-ice. Obstajajo IIRC že 40 let, ampak šele zadnjih kok, 6-7 let razturajo in to po zaslugi tipov v HPju, Siemensu in predvsem NIchia-i, kjer gre zasluga za to poleg norim tehnologom vsekakor tudi fizikom.

Šele zdaj se LEDica sploh omenja kot resna (ejša) konkurenca žarnici, če pogledaš brainwork za tem razvojem in prehojeno pot, te srat prime...

Tu na začetkih LEDic je folk sanju o tem, kako bodo zamenjale lampe, a kot je znani filozof 21-tega stoletja reku:

"Walking the path isn't the same as knowing the path, Neo.."--MATRIX

:D


Thomas ::

40 let razvoja LEDic ...

Vse priznanje vsem, ki so v tem sodelovali. Predvsem Nakamuri iz Nichie, ki je eden - brez pretiravanja - najbriljantnejših raziskovalcev v zgodovini človeštva.

Poglejte si samo tole!

Toda tedenska simulacija LEDic znotraj Sky Blue - whatever - v nekaj letih (5 do 10) - bo pomenila več kot 100 let peš ukvarjanja z njimi.

Can you object this?

:)

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Brane2 ::

Thomas:

>Vse priznanje vsem, ki so v tem sodelovali. Predvsem Nakamuri iz >Nichie, ki je eden - brez pretiravanja - najbriljantnejših >raziskovalcev v zgodovini človeštva.

Ja, tip je baje raztural v Nichii, kjer vladajo KOMUNISTIČNI pogoji (mizerna plača, šef mu je stalno sral, vojaška hierarhija, itd.), zato je IIRC šel na Ameriško univerzo raziskovat.
Ni si upal v privat firmo, recimo HP, da ga ne bi pršle iskat triade...:D

>Toda tedenska simulacija LEDic znotraj Sky Blue - whatever - v >nekaj letih (5 do 10) - bo pomenila več kot 100 let peš ukvarjanja >z njimi...

Lepo si skril unih 5-10 let v oklepaj...:D
Če bo stvar obstajala v tem času, temu ni treba oporekat...

Sicer pa, tokrat bi se RES rad motu...8-)



Thomas ::

Ja, tisti japonski fevdalizem mi gre na jetra. Veseli me, da se niti ne obnese nevemkako dobro.

Kar po drugi strani ni noben čudež, saj intenzivno zatirajo vse svoje ljudi, ki izstopajo. Kot vse v resnici primitivne družbe.

Japonski memplex je tradicionalizem z nekaj našvasane tehnologijein modernosti na vrhu. Kar pa se ne obnese ravno najbolje, saj je tradacija nadmočna.


Kar se pa tiče moje prognoze - glede simulacij - ravno tako si želim da bi imel prav, kot si ti Brane2! Mogoče še malo bolj.

Ne vidim pa nobenega kontraznamenja. Na srečo.

:)

Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Double_J ::

Priloga delu, Znanost 9.september, stran 8.

Odmevno odkritje treh indijskih znanstvenikov!
Problem praštevil končno rešen.

En tak simpel algoritem, ki hitro preračuna za ogromna števila, če so praštevila ali ne.
Dejte prebrat!

Tomi ::

Ja, sem prebral ta članek, samo je bolj na poljudni ravni. Nič enačb, mogoče kak link (ali pa še to ne), in samo dejstvo, da gre za sistem 13 enačb, ki morajo biti vse prave. Nič posebnega, lahko bi bilo bolje napisano. Meni je osebno članek o kriptografiji veliko bolj všeč (ok, res je pa, da je eno posledica drugega).
metrodusa.blogspot.com

CaqKa ::

ehhe komaj sem se prebil skoz thomasove in branetove poste :)
sicer pa moj hp40g ob vnosu 213466917-1 izpljune samo en bogi 9.999999999999E499
:D

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: CaqKa ()

Thomas ::

Nej en moderator tole premakne v SciTech prosim. :)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Khey ::

Algoritem in dokaz pravilnosti algoritma za preverjanje prastevila:
(na temo "Odmevno odkritje treh indijskih znanstvenikov"
http://www.cse.iitk.ac.in/news/primalit...

larpo ::

Ajbiemovci so lani implementirali 7-qubitno mašino in z njo faktorizirali število 15:

http://researchweb.watson.ibm.com/resou...

Tole s praštevili je pa ... hudooo 8-O


:)
larpo

Thomas ::

Treba je samo ločiti med ugotovitvijo, da je neko število sestavljeno - in med njegovo dejansko faktorizacijo.

Ta drugi oreh je pa še naprej trd. Obstajajo števila, za katere vemo da so deljiva. Toda se nam ne sanja, kateri so njihovi deljitelji.

S tem algoritmom, bo takih še več.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

larpo ::

... pa tudi onih drugih bo več, med njimi tudi tisto za ... koliko že dolarčkov? Zdaj se pa splača poizkusit! Kje so pravila tiste igre??

:)
larpo

Double_J ::

Hehe, a bi kdo miljon dolarjev?

Riemann hypothesis

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Double_J ()

Thomas ::

Za Mersenova števila, je ugotavljanje sestavljenosti po algoritmu, ki sem ga dal v tej temi zgoraj, hitrejše od tega tanovega. Vendar deluje samo za Mersenova.

Po milijon dolarjev ... je pa kar nekaj problemov.

:)
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

smash ::

jest sm naredu najbolj enostavn algoritm in stestiru do 1000000 in sm komi pršu do ke

procedure TForm1.FormActivate(Sender: TObject);
var i,j,status,k:integer;
begin
status:=0;
k:=1;
for i:=3 to 100000 do
begin
for j:=2 to (i-1) do
begin
if i mod j = 0 then
begin
status:=0;
break;
end
else status:=1;
end;
if status=1 then
begin
Form1.Memo1.Lines.Add(IntToStr(k)+' ... '+IntToStr(i));
k:=k+1;
end;
end;
end;

zgleda da je treba napisat kej boljšga :)) anyone? :D
«
1
2


Vredno ogleda ...

TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
TemaSporočilaOglediZadnje sporočilo
»

NSA in GCHQ se pripravljata na kvantno lomljenje šifrirnih algoritmov

Oddelek: Novice / Varnost
126051 (3612) LightBit
»

pra števila.. (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
786542 (2881) Yacked2
»

Generatorji praštevil

Oddelek: Znanost in tehnologija
473128 (2032) Phil
»

popolno naklucje (strani: 1 2 )

Oddelek: Znanost in tehnologija
695155 (3500) Thomas
»

Godla (Goedel, Cantor, Russell, Turing ..) - king's road

Oddelek: Znanost in tehnologija
51664 (1519) Thomas

Več podobnih tem