[fork] socialna vs. delo

Problem je, da dostikrat ne dovolijo, da greš na izpit ali nekaj takega. V službi dajejo prednost sebi, ne delavcem. Kolikokrat je bilo napisano, da delavke lahko gredo na stranišče le med omejenimi odmori, sicer letijo? Teh zgodb je povsod dosti. Njim se gre samo za produktivnost in dobiček, ne za delavčevo dobrobit.

Ko sem še delal v lesni predelovalni, je ena delavka omedlela (brusila je les, tako da so bili drobci povsod v zraku). Že po pregledu v zdravstvenem domu je morala takoj na delo! Kar nekaj kolegov pa je imelo zdravstvene težave, pa so jih vseeno dali na težka delovna mesta.

No, ta firma je kaput, šefi so vse pokradli in letujejo neznanokje, delavci pa polagajo zdravniške preglede eden za drugim in se vrstijo pred lekarno.

Takrat sem bil kontrolor kvalitete; kmalu sem pokapiral, da šefom dol visi za kvaliteto, večkrat so rekli, naj pošljemo škart naprej. Naročnik ga pa je pošiljal nazaj, tistega, ki sem ga označil kot škart, pa so oznake odstranili in "polepšali" napake - vse jih je naročnik poslal nazaj. Taka šlamparija pri vodstvu pri meni ne leži dobro, zato sem dal odpoved.

Kako leto po odpovedi je firma dokončno propadla, delavci, s katerimi sem obdržal stike, pa so medtem bili polni pritožb in slabih novic.

Tako imam samo 10 mesecev delovne dobe - bila je to moja prva služba, zato sem skušal zdržati - vendar sem prepameten, da bi vzdrajal v tem. Hitro sem se priučil, delal dobro, vendar če delodajalcu dol visi za kvaliteto in primerno delovno okolje (kar naprej so se prepirali, kršenje varnostnih ter zdravstvenih predpisov - en šef je kar na viličarja stopil, da bi zamenjal žarnico itd.), ne vidim v tem prihodnosti.

Raje vlečem socialno denarno pomoč - 231 evrov trenutno - kot da bi spet delal v takšnem okolju, ki je obsojeno na propad (podjetja ali delavca). Brez skrbi, planiram s.p. pa to, teh nekaj evrov ni dovolj za preživetje, pa tud družino bo treba imet.

Mimogrede, bili so edini, ki bi me sprejeli - gluh, brez delovne dobe. Bil je še en gluh tip, ki je delal dobro, vendar je kmalu sprejel boljšo ponudbo drugje. Pameten fant. Jaz ne pridem nikamor brez izpita za avto ali viličarja.

Do takrat se pa strinjam, da je boljše vlečt socialno

Se vidi, da ne razumeš dobro, kakšno je resnično življenje mnogih. Če moraš plačevati kredit za stanovanje, ali najemnino, imaš družino in otroke, je veliko bolje 500 EUR v slabi službi kot 250 EUR socialne pomoči.

Kako lahko je dobiti drugo službo, če v prvi nisi zadovoljen, lahko pa kar Mipe sam pove.

O.

Če je firma v dolgovih in ne izplačujejo redno plač potem se vsak razumen človek čim prej pobere od tam.

Če ne izplačuje plač, potem ne izbiraš med 500 in 250 evri, ampak med 0 in 250 evri. In potem hočeš raje kot odpoved videti stečaj firme, ker je nadomestilo za brezposelnost precej višje od socialne pomoči, ga pa ne dobiš, če daš sam odpoved.

Tega, da se ne da dobiti službe pa tudi ne sprejmem.

Saj jaz tudi ne, ampak vprašaj Mipeta, zakaj je na socialni in ne v drugi službi.

Stvar je v tem, da pri iskanju službe (če se ne moreš zanašati, da te bodo vzdrževali starši ali kdorkoli pač) ne smeš biti izbirčen in moraš, dokler ne dobiš boljše, sprejeti tudi slabo. Če se stvari lotiš tako, da je ponekod prenizka plača, ponekod pretečen šef, ponekod je služba predaleč, ponekod je delo dolgočasno ali naporno, ponekod je prah v zraku ... potem res bolj težko kaj najdeš.

O.

Marsikaj se da delat, ja. Sam ne tu okoli Trebnjega, brez vozniškega izpita in avta pa ne pridem daleč. Gledam za službo v Ljubljani in Novem mestu ter okolici, kamor se pač da priti v okrog eni uri z vlakom. Sem bil na več razgovorih, na enem so me odpravili po hitrem postopku, ko so ugotovili, da nisem ravno vsestranski (ne znam voziti viličarja), pri drugem pa so vprašali, če lahko vozim kombi. Od takrat se ne trudim več z oglasi, ki zahtevajo vozniško. Ostane pa le skromna bera oglasov, ki pa tudi ne obetajo.

Zdaj, ko odpuščajo na veliko, pa nimam šans - je veliko dobrih delavcev na cesti, tako da škart roba kot jaz niti najmanj ne mika delodajalcev, celo če jim pod nos porinem tisto o državnih subvencijah za invalide pa delovnem preizkusu (1m preizkusna doba, neobvezujoča za delodajalca). Nič.

Tako raje razmišljam o s.p., delujem v to smer. Celo na zavodu za zaposlovanje so obupali nad mano. Verjemite mi, da sem se trudil.

Aja, pa imel sem en dober razgovor, ker so rekli, da "bodo poklicali", od takrat pa nič. Sem izvedel, da so raje zaposlili študenta (prek servisa). Kaj naj si torej mislim o študentskem delu? Svojčas smo imeli štipendije in praktično izobraževanje, a to ne zadostuje več danes?

Kakorkoli že, samozaposlitev je očitno najboljša rešitev.

Si že razmišljal o delo preko interneta? Ne vem kaj znaš, ampak danes se da ogromno stvari naredit na daljavo. Če nimaš takšnih znanj se v pol leta lahko naučiš marsikaj.

Odpri s.p. in delaj za firme tisto kar pač znaš. Ne vem, lektoriranje, prevajanje, izdelava ali urejanje spletnih strani, forex, borza, igraj poker, odpri spletno trgovino, piši blog za sebe ali druge... Možnosti so danes neomejene in delaš lahko po celem svetu. Poglej malo elance.com, pa boš videl kak širok nabor znanj se da prodajat.

500EUR/mesec se da prek neta zaslužiti precej enostavno in brez hujših naporov, če se res vržeš v stvar pa tudi večji zneski niso problem.

S tem nimam izkušenj, vsekakor imam znanje, ki se da unovčiti. Problem je le v tem, da ga še ne znam unovčiti - vse to je tujo zame. Elance.com izgleda dobro, predobro da bi bilo res. V čem je fora? Eh, to je pa že mal offtopic, hvala za namig, se bom malo zatopil v tole in vas pustil, da debatirate o Muri pa tem.

Bok.

P.S.: Obstaja slovenska alternativa?

Dober nasvet, a kaj, ko je nesmiseln. Za izpit rabiš denar, to res ni veliko, vendar če pomisliš, da si itak avta ne morem privoščiti, službenih vozil pa ne zaupajo začetnikom, je to res trapasto. Pa avtomobilov je tako in tako že preveč - zadnjič so pisali, da ima povprečna slovenska družina dva avta. Jok, nič ne bo, ne verjamem v to.

Raje bi delal šolo, vendar sem moral vpis prekiniti, ker Zavod za zaposlovanje ni držal obljube o plačilu šolnine. Posojilo bi bilo finančni samomor, poleg tega pa nisem kreditno sposoben.

Še kak pameten nasvet? Naj se sam učim kake veščine? To že počnem.

Zakaj moram imeti avto, da bi dobil službo? Ne bi moralo biti tako: "Najprej služba, pol pa avto"? Je to narobe svet ali kaj? Odločil sem se, da sem commuter, ne pa avtomobilist ne motorist. Če pa je avto pogoj za uspeh, potem pa mislim, da je svet šel v franže...

Sploh pa imam ne preveč prijetne izkušnje z avtomobili. Predstavljaj si, kako je biti gluh pešec na ulici, po kateri divjajo tipi, ki mislijo, da se svet vrti okrog njih. Da bi se jim pridružil na cesti, no, te misli me je pa res strah.

Zakaj moram imeti avto, da bi dobil službo?

Saj nujno ni. Poznam kar nekaj uspešnih ljudi brez vozniškega izpita ali avta. Ampak z vsako tako rečjo, ki se ji izogibaš, si zapreš nekaj vrat. Ali obratno, vsako stvar več kot imaš in znaš (in vozniški izpit je ena od njih), več vrat se ti bo odprlo. Potem se mora pa pač vsak sam odločit.

O.

Mipe; Bi rad imel službo ali ne? Če ti že izpit za avto predstavlja tak podvig potem zate ni rešitve. Filipinci prodajo ledvico da si kupijo rikšo z motorjem.

Nekdo se bo moral spremeniti ali prilagoditi - ti ali pa delodajalci.

Mipe> Ugotavljam namreč, da se delodajalec obesi na vsak prikladen izgovor, da me zavrne. Če vidi, da nimam izpita, se obesi na to in me odslovi.

Morda jim kaj drugega ni všeč, potem pa se obesi na B kategorijo. To boš moral sam ugotoviti.

Mipe, če bi delavke v Muri takole razmišljale bi Mura verjetno danes delala super. Ko bi lastniki in management ugotovili, da pač ne morejo pričakovat delovne sile za minimalno plačo bi morali nekaj spremeniti. Ali bi firma propadla, ker noben pri zdravi pameti nebi delal tam ali pa bi se usmerili v kakšno, tržno bolj zanimivo smer.

Sej pravim, verjetno bi se usmerili v nekaj bolj tržno zanimivega. Naprimer, lahko bi postali čisto dizajnerska hiša, kjer bi delali svoje dizajne in razvijali svoje blagovne znamke, šivali bi pa kitajci in turki. Za določene zadeve bi lahko odprli specializirane oddelke, npr. za dizajnerske torbice, ki morajo biti kvalitetne in izdelane na roke.

Raje sem sam svoj šef, kot da bi se pustil izkoriščati.

Če ti bo zneslo, kaj še čakaš? Ampak ne si preveč naivno vsega skupaj predstavljati, da ne boš razočaran, ker tudi s.p.-jem denar ne pada kar sam od sebe v naročje.

O.

Elektrotehnik srednja, pa FRI ki sem ga obesil na klin. Od takrat pa sem že pozabil vse o elektrotehniki... razen tega, da ne smem mešati vode in toka. Ja, vsi mi govorijo, naj naredim izpit, tako slišeči kot gluhi prijatelji. Počasi ugotavljam, da sem izumirajoča vrsta.

Tako napol resno povem, da bi raje počakal na izpit za hover-car.

Sam vem kako hudo je ko želiš delati (pa ti skoraj ni treba) pa nimaš kje ali kaj.
Zakaj tisti skoraj? Ker 200EUR na mesec ni neki denar da bi lahko samostojno živel.

Ima moja žena isti problem, in kot ti je invalidsko upokojena. Na srečo imam dovolj dobro plačo da se lahko skupaj z otroci preživimo in tudi dopustu se ni bilo še treba odreči. Vseeno skoz doma, samo skrbet za hišo in otroke oz gledat v zrak in tv nadaljevanke hitro rata dolgočasno. Tukaj te povsem zastopim in zelo žalostno je da se za take, ki želijo delati nič ne najde.

Po drugi strani tudi tebe Mipe ne zastopim čisto. OK, izpit je drag. Kako je gluh vozit si raje ne predstavljam, čeprav po moje ne more biti tako hudo. Itak rabiš videt kje se kdo nahaja. Avtomobila, če ga ne želiš imeti si ga ni treba kupit. Sam imam izpit in avto, a se vozim v službo z kolesom/avtobusom (no tle imam srečo da je samo nekaj km razdalje). Tudi ko sem bil voznik začetnik so mi v službi zaupali službeno vozilo. V treh službah lastnega avta tako nisem rabil in par let ga nisem niti imel. Še sedaj ga imam samo zaradi družine, da lahko gremo na kak izlet pa po nakupih.
No da ne zaidem iz teme.... kot kak tehnik verjetno lahko veliko opraviš v pisarni, vendar še vedno bo kdaj treba iti ven, na teren. Tako da v vsaki službi bo nekdo z izpitom imel prednost pred tabo. Gluhost tukaj sploh ne igra kake vloge.
Isto je z raznimi znanji. Več kot jih imaš, več izkušenj bolje je.

Je pa žalostno še nekaj.. delodajalci večinoma gledajo samo na to koliko DELAVNIH izkušenj imaš. Če si doma 1 leto gledal, bral temo o avtomobilih te noben ne vzame za mehanika. Če pa si pol leta 'šraufal' v firmi Počena guma d.o.o. to pa je vsaj nekaj.

Če si šel na FRI potem si že skoraj dle prilezel kot jaz. Sam Faxa nisem nikoli prestopil, samo srednjo šolo...

V glavnem veliko sreče pri iskanju..

Začeti je najtežje in če imaš 10 mesecev delavnih iskušenj to ni nič. Ko boš imel 2-3 potem lahko šele rečeš da jih imaš.

Elektrotehnik srednja, pa FRI ki sem ga obesil na klin.

Kar težko verjamem da elektrotehnik ne bi dobil zaposlitve. Elektroinštalaterstvo, vzdrževalstvo, ipd?

cman> Kar težko verjamem da elektrotehnik ne bi dobil zaposlitve.

Je že ugotovil da je vzrok v njegovi trmi - z leti bo postal pragmatičen.