Umor stroja?

Mah, nevem v cem je v resnici problem. Cloveske pravice so nekaj kar si clovek sproti izmisljuje in prireja. Vcasih se kaka pravica doda, vcasih odvzame, siri se pa tudi baza uporabnikov, belci smo nedavno dodali se crnce k uporabnikom in jih uspesno proglasili za ljudi, ter uvrstili v clovesko vrsto! Yay!

Morda se bo nekoc nekaj taksnega zgodilo z roboti sentienti.

Danasnje pravice nam vcepljajo v glavo ze precej casa, zato se nam zdijo samoumevne. Na kaksni Papui bi te pa se dandanes kdo utegnil snesti, pa bi se mu to zdelo povsem v redu in skladno z vsemi pravili.

Kaj pa ce ga nihce vec ne bo hotel ponovno naloziti?

Kaj pa ce ga nihce vec ne bo hotel ponovno naloziti?

Dilema je podobno kot ko bomo ljudje lahko imeli backup. Določeno mero zaupanja bo treba imeti

O.

nevone,

Hja, vprasanje spet. Bo slo telo v reprocessing facility? Ce ja, potem ni dileme. Ce pa ne, potem je pa ze vprasanje, bo mogoc tudi download nazaj v telo? Bo telo tacas v hladilnici ali pa bo samo furalo naprej tisto instanco, ki se je prej gor furala. Kaj pa ce bo upload se hotel spet downloadad?

Tezko bo dojeti koncept: 'sej ni umrl, uploadal se je!'

JJ,

In če bo nek sentientni virus, se ne bo smelo pobrisat ali kako?

Brisali bomo, dokler ne bomo enkrat zadovoljni in pustili stvar, kot nam odgovarja.

A vidis, ni tle nekega absolutnega odgovarjanja. Neka stvar, ni kar za vse dobra.

Počasi ugotavljam da postavitev matrice™ za dobre odnose s stroji niti ni tako slaba ideja

Pač, človek je večinoma zelo čustveno in adiktivno bitje in je naklonjen temu, da se neka dobra stvar popolnoma integrira v njegovo okolje.

Popolnoma bo ta strah odvisen od okolja v katerem se bo človeška rasa prvič srečala s to tehnologijo. Starejši (torej mi v tistih časih :), najbrž robote ne bomo tako zlahka sprejemali (sploh Animatrix fans), kot bodo to počele novejše generacije. Nekateri bodo pravi Mechofobi in se bodo bali že naprednejšega mlinčka za kavo, boh ne daj električnega rezljalnika kruha ki lahko vsak trenutek pobezlja !
.. .. če seveda ne pademo jamo Idiokracije in se na dnu utopimo v mlaki človeške bede in patetike še daleč pred Drugo renesanso :)

Bo prvi uspešni upload že robot sentient, ki bo pridobil vse pravice homo-sapiensa? Se ga ne bo smelo ugasniti (ubiti)? Je to sploh še problem, če ga lahko v vsakem trenutku ponovno naložimo in obudimo?

Nekaj deloma podobnega je možno že sedaj. Obstaja medicinski postopek, ko telo ohladijo na nekaj čez 20 C, zaustavijo srce, izvedejo neko operacijo in nato pacienta ponovno segrejejo in "poženejo". V času operacije je pacient dejansko mrtev, nizka temperatura pa dovolj upočasni propadanje tkiv, da so le ta sposobna nadaljnjega funkcioniranja po operaciji. Zraven so seveda še neke časovne omejitve, koliko časa lahko ta smrt traja, predno postane tehnično dokončna.

Ne dvomim, da bi v primeru, da operacija (tehnično) čist lepo uspe, dohtar pa se nato odloči da ne bo niti poskušal več obuditi pacienta (brez medicinskega vzroka), to štelo kot umor.

Kaj bi si želel/kakšne pravicce bi mi pripadale, če bi bil na njegovem mestu.

Jup, po domače empatija.

Da bi delali svojevoljne/svobodne robote se meni ne zdi preveč verjetno. Robot je lahko izjemno pameten, pa ni potrebe, da je sentient, še posebno če je kreiran za izvrševanje nekih konkretnih nalog.

Bomo si pa želeli sebe predelati v bolj obstojno "mašino" z manjšo/ničelno stopnjo ranljivosti in višjo stopnjo doživljanja ugodja.

V ta namen bo verjetno slej ko prej izveden prvi upload človeka, ki bo tako postal stroj-sentient.

Pa bo res? Bo res prvi upload tako dober, da se nič informacije o človeku ne bo izgubilo. Ni nujno. Lahko bo samo nekoliko natančnejša slika samega sebe, kot je recimo fotografija ali pa film, na katerem se tudi ne zavedamo samega sebe, rečemo pa vseeno, da smo to mi.

o+ nevone

Jaz nisem čisto prepričan, če se v filmu tudi ne zavedam samega sebe. Po moje da se, ko je enkrat kvaliteta in resolucija posnetka dovolj dobra, velika.

Ključno je vprašanje za samozavedanje potrebne resolucije. Medtem, ko se Ingrid Bergman in Humphrey Bogart v Casablanci sebe ne zavedata, ko ju gledamo spet na TV, bi milijonkrat boljši in morda nujno 3D+t posnetek pomenil natančno to. Da podoživita svojo igro, vsakokrat ko se film spet suče in ponavlja. Pa ga kdo gledal ali ne.

Ni pa nujno, da gre za igrani film. Lahko gre za dokumentarec o življenju tega in tega. Dovolj natančen, mu da tolikokrat ponovitev te prve izkušnje, kolikolkrat se predvajanje ponovi. Bilijonkrat, če je treba.

Niti ni treba, da gre za posnetek. Lahko gre za built from scratch sceno in nastopajoče. A matter of a degree.

Sej ... potem bi bil scenarij nekoliko drugačen. Poljubno drugačen, odvisno od tega, kako in koliko bi bil spremenjen film.