Prijavi se z GoogleID

» »

Protokol

Protokol

Temo vidijo: vsi
strani: 1 ... 168 169 170 171 172 ... 174

Matthai ::

Tole ni niti I od "umetna inteligenca". Mislim, v smislu samozavedajoče inteligence. Impresivno, koristno orodje. Ampak zgolj to - malo matematike in kup podatkov v modelu.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

FrRoSt ::

Matthai je izjavil:

Tole ni niti I od "umetna inteligenca". Mislim, v smislu samozavedajoče inteligence. Impresivno, koristno orodje. Ampak zgolj to - malo matematike in kup podatkov v modelu.

Kup podatkov v sistem spravit NI noben problem! :)

Problem je bolj to, da uporabiti parave, ali pa primerne podatke. 8-)

Tisti ščepec matematike pa je potrebno potrebno zamenjati samo s ščepcem soli. :)) In je imajo nekateri tukaj kar dosti. :)):)):))
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

vostok_1 ::

Nevronske mreže so daleč od tistega AIja o katerem govorimo.
Otrok že po enem ali dveh primerih se nauči nečesa, nevronska mreža rabi tone podatke pa še zelo krhka je.
Je pa definitivno revolucionarno orodje za določene panoge.

Skeniranje možganov pa je pipe-dream.
Vedno bolj kaže, da možgai uporabljajo tudi kvantne procese. Za izmerit te, pa rabimo tako zelo majhen probe, da je zadeva nonsense v praksi.
Lahko se bomo sicer približali nekemu modelu, ampak rekreirali posameznika je fizikalna nemogočnost.
There will be chutes!

Fun times ahead.

BigWhale ::

vostok_1 je izjavil:

Vedno bolj kaže, da možgai uporabljajo tudi kvantne procese. Za izmerit te, pa rabimo tako zelo majhen probe, da je zadeva nonsense v praksi.
Lahko se bomo sicer približali nekemu modelu, ampak rekreirali posameznika je fizikalna nemogočnost.


To je nekaj kar sem jaz ze precej casa nazaj spraseval, pa ni znal noben pametno odgovoriti. Kje imamo kako garancijo, da je nas spomin tako kot je ravno zaradi nevronske zgradbe in povezave med nevroni? Kolk je verjetno, da so spomini bolj energetsko stanje med nevroni in stanje neurotransmiterjev, kot nevroni sami? Kje so sprogramirane funkcije, ki jih izvajamo podzavestno in kako so sprogramirane? So sprogramirane v DNAju al se mogoce zarodek sam sprogramira med razvojem? Ne znamo si razlagati plasticnosti mozganov. Ce je center za govor poskodovan, kako to, da nek drug del mozganov potem lahko prevzame to funkcijo. Kako pride do tega?

Miljon stvari je se, ki jih ne razumemo.

Je pa vprasanje a jih sploh potrebujemo razumeti za narest AI. A mora AI uporabljati mozgane tako kot jih mi uporabljamo? A bo mogoce dost, da samo vrzemo na kup dost velik CPUjev in RAMa in pol nek evolucijski program vrzemo gor in pustimo, da se sam uci?

vostok_1 ::

Tudi če bi teoretično nekoč razumeli metodo funkcioniranja, vseeno ne bi bilo mogoče kopirati možganov.
Nimamo dovolj finega tipala za tako reč. Pa še tiste metode, ki bi bile dobre kandidatinje, preveč vplivajo na energetsko stanje skeniranca.

Point being, true skeniranje možganov je pipe-dream.

Ampak ja...se strinjam, da je plastičnost možganov res nekaj unikatnega v tem vesolju.
Glede na to, da vse ultimativno dela na kvantnem nivoju, možgani niso izjema.
In če tudi ni magije involved, je vseeno reč fizikalno lahko prezahtevna.
There will be chutes!

Fun times ahead.

billy ::

"ne bi bilo mogoče" so pred 1000 leti tudi govorili. Boljša izjava bi bila z obstoječo tehnologijo ne bi bilo mogoče kopirati, kaj pa bo čez xyz let, pa je drugo vprašanje.

vostok_1 ::

Ne razumeš.

Tko kot pred 1000 leti, kot danes, svetlobne hitrosti nismo uspeli prebiti.
There will be chutes!

Fun times ahead.

c3p0 ::

Če so možgani le nek kvantni interface, so transhumanisti v deep trouble. Primer kot je spodnji, da misliti:

https://www.goodnewsnetwork.org/girl-wi...

Matthai ::

Pa še eno vprašanje je. Kaj pa če je zavest oz. njeno stanje, odvisna tudi od medija, na katerem se nahaja. Če recimo kopiranje iz biološkega medija na silicij by default spremeni tudi samo strukturo zavesti?

Mislim, te stvari lahko ugibamo. Ampak ali vemo gotov odgovor?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

thramos ::

Dokler zavesti ne znamo niti definirati, na taka vprašanja seveda ne moremo z gotovostjo odgovarjati.

Lahko pa ugibamo, da glede na dosedanje ugotovitve o sicer umetni inteligenci (in ne zavesti, kar večina v tej temi napačno enači), medij nanjo ne vpliva. In če ugibamo, da je zavest posledica inteligence, potem podobno lahko sklepamo tudi za zavest.

Okapi ::

Matthai je izjavil:

Pa še eno vprašanje je. Kaj pa če je zavest oz. njeno stanje, odvisna tudi od medija, na katerem se nahaja. Če recimo kopiranje iz biološkega medija na silicij by default spremeni tudi samo strukturo zavesti?

Mislim, te stvari lahko ugibamo. Ampak ali vemo gotov odgovor?

Odvisno od tega, ali so možgani Turingov stroj ali ne. Če so, potem jih lahko z univerzanim Turingovim strojem simuliraš. Če niso, pa vprašanje, kako in kaj.

7982884e ::

MaCoFaCo je izjavil:

Se ne strinjam.

Mislim, da je ozko grlo bilo (do zdaj) vedno v strojni opremi. Pri programski opremi se da "goljufati" (npr. natančen scan) in niti ni pomembno, da razumemo kako stvar funkcionira. Je pa res, da takšen sistem ne bi bil optimalen, daleč od tega. Je pa dober začetek.


tezko reci, kje je problem.

ker stvar je, da mozgani nimajo neke ostre delitve softver/hardver. mozgani novorojencka imajo kup prirojenih sposobnosti, ki jih danes softver nima. dejstvo je, da ce samo skejlamo stevilo tranzistorjev, ne bomo prisli nevemkako dalec. 1 exaflop superracunalnik ne bo dosti pametnejsi od procesorja v mobilnem telefonu*, pa ceprav bo velikostne rede hitrejsi.

* = po prakticno vseh "benchmarkih" "pameti" ki jih imamo trenutno. prisel bo hitreje do rezultata, hitreje se bo nekaj naucil, ampak pametneje pa komaj da kaj.

vostok_1 je izjavil:

Nevronske mreže so daleč od tistega AIja o katerem govorimo.
Otrok že po enem ali dveh primerih se nauči nečesa, nevronska mreža rabi tone podatke pa še zelo krhka je.
Je pa definitivno revolucionarno orodje za določene panoge.

Skeniranje možganov pa je pipe-dream.
Vedno bolj kaže, da možgai uporabljajo tudi kvantne procese. Za izmerit te, pa rabimo tako zelo majhen probe, da je zadeva nonsense v praksi.
Lahko se bomo sicer približali nekemu modelu, ampak rekreirali posameznika je fizikalna nemogočnost.

od kje ti vidis da kaj kaze na to?

kvantni procesi so tudi v navadnih procesorjih. njihovi snovalci jih morajo upostevati, sicer stvar ne bi delala.

ne pomeni pa, da lahko cloveski racunalniki kvantne pojave izkoriscajo za dejansko kvantno procesiranje, torej to kar se trudimo v podrocju kvantnega racunalnistva.

Zgodovina sprememb…

  • spremenilo: 7982884e ()

vostok_1 ::

Kaže že po defaultu. Ker možgani operirajo z fizikalno-kemijski procesi.
Pri tolikih miljonih operacijah per time unit vsaka stvar vpliva. Morda malo, ampak vpliva.

Saj ne rečem...replicirat nevron vrjetno bomo znali, znali ne bomo skopirat obstoječega.

Uploader bo rekel...0.5% tebe ni mogoče zanesljivo uloadat, do you still want to ascend to digital heaven?
Kaj če je teh 0.5% ravno to kar ti je najbolj pomembno?
There will be chutes!

Fun times ahead.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: vostok_1 ()

BigWhale ::

Moznosti, da tvoje letalo pade dol so 1:11mio, ce bi bilo vsakic pol procenta moznosti, da pade dol tvoje letalo, se ne bi nihce vozil z letali. :))

FrRoSt ::

BigWhale je izjavil:


Miljon stvari je se, ki jih ne razumemo.

Je pa vprasanje a jih sploh potrebujemo razumeti za narest AI. A mora AI uporabljati mozgane tako kot jih mi uporabljamo? A bo mogoce dost, da samo vrzemo na kup dost velik CPUjev in RAMa in pol nek evolucijski program vrzemo gor in pustimo, da se sam uci?

PRE-Mnogi ne razumejo niti OSNOVNIH zakonitosti! ;)

Nihče iz rodu sesalcev se ne uči sam! Za preživetje in učenje potrebuhjejo skrbnika in učitelja, da odraste v primeren primerek... ;)

Same se učijo nekatere druge vrste, iz drugih rodov, kjer je potrebna množičnost, da preživi nekaj osebkov....

Npr. Kobilice! :)):|:))
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

c3p0 ::

Se ne učijo same, ampak je njihov osnovni program dovolj enostaven in celovit, da ne rabijo vzgoje. Hkrati pa tudi ne dopušča nobenih razširitev.

7982884e ::

vostok_1 je izjavil:

Kaže že po defaultu. Ker možgani operirajo z fizikalno-kemijski procesi.
Pri tolikih miljonih operacijah per time unit vsaka stvar vpliva. Morda malo, ampak vpliva.

Saj ne rečem...replicirat nevron vrjetno bomo znali, znali ne bomo skopirat obstoječega.

Uploader bo rekel...0.5% tebe ni mogoče zanesljivo uloadat, do you still want to ascend to digital heaven?
Kaj če je teh 0.5% ravno to kar ti je najbolj pomembno?

tudi na vodo v plastenki vplivajo kvantni procesi

billy ::

Kako pa imajo lahko možgani novorojenčka že toliko prirojenih sposobnosti, od kod toliko "spomina" v DNK, da prenese vsa ta "navodila" ali če rečemo temu algoritme?

Ali je govora o tistih, osnovnih, dihanje, bitje srca, ipd?

BigWhale ::

Milijarde let evolucije so uspele v DNA zapisat dovolj stvari, da se zarodek spremeni v cloveka in je ob rojstvu dovolj sprogramiran, da zivi brez, da bi se moral nauciti ziveti.

Je pa zanimivo, da bolj je razvita zivljenska oblika manj sprogramiran je mladic in bolj nebogljen je brez mame. Vecina sesalcev ne prezivi brez mame. Plazilci lahko prezivijo brez tezav, ko prides do enocelicarjev je pa ob delitvi 'mladic' popolnoma funkcionalen in ne potrebuje nicesar. :)

billy ::

Kaj ne vemo, koliko memorije ima DNK?

BigWhale ::

Memorije? Mislis koliko stvari je zapisanih not? To ni tako preprosto. Vemo koliko baznih parov ima nas DNA, za nekatere dele DNA kaj kodirajo za nekatere ne vemo. Cloveski DNA ima tri milijarde baznih parov. Imas pa organizme, ki imajo veliko vec baznih parov, ceprav niso niti priblizno tako razviti kot clovek.

vostok_1 ::

7982884e je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Kaže že po defaultu. Ker možgani operirajo z fizikalno-kemijski procesi.
Pri tolikih miljonih operacijah per time unit vsaka stvar vpliva. Morda malo, ampak vpliva.

Saj ne rečem...replicirat nevron vrjetno bomo znali, znali ne bomo skopirat obstoječega.

Uploader bo rekel...0.5% tebe ni mogoče zanesljivo uloadat, do you still want to ascend to digital heaven?
Kaj če je teh 0.5% ravno to kar ti je najbolj pomembno?

tudi na vodo v plastenki vplivajo kvantni procesi


Jasno, ampak od vode v plastenki ne pričakujemo višjih kognitivnih funkcij.
There will be chutes!

Fun times ahead.

Okapi ::

Količina potrebnih informacij, zapisanih v DNK, je odvisna od tega, koliko je živo bitje prilagodljivo in koliko se lahko nauči. Ker tistega, kar se lahko nauči, ni treba zapisovati v DNK.

Imaš recimo nekatere vrste ptic selivk, ki imajo selitveno pot zapisano v DNK, in take, ki se morajo tega naučiti od staršev oziroma drugih ptic svoje vrste. Tiste, ki imajo to genetsko zapisano, so manj prilagodljive. Se dovolj spremeni podnebje oziroma okolje in so obsojene na izumrtje, ker se še kar selijo po starem. Tiste, ki se morajo naučiti, se pa lahko prilagodijo.

Rastline imajo recimo v povprečju več DNK od živali, med drugim zato, ker imajo genetsko zapisano prilagajanje na različne spremembe (temperatura, vlaga ...) v okolju. Žival se lahko, če je prevroče, umakne v senco, rastlina pa ne, in mora imeti genetske mehanizme, da preživi take spremembe (kolikor pač lahko).

nevone ::

Vse kar mora umetna inteligenca znati, je konzumiranje podatkov in obdelava na podlagi katere lahko predvidi dogodke. Ker če lahko predvidi dogodke, potem pomeni, da razume delovanje česarkoli že.

Kako se zaseje takšno seme, da to počne samo od sebe je vprašanje, a zagotovo (IMO) se da. Možgani so že takšna mašina, in skoraj zagotovo jih je možno (po)narediti.

Ne me zdej spraševat kako, pa razlagat, da ne znamo. Vprašanje je samo, če brskamo v pravo smer. Zagotovo se bomo pa temu brskanju težko odrekli, ker očitno človek lahko preživi dolgoročno samo, če je dovolj inteligenten, oziroma si skreira dovolj inteligentno mašino, ki ga varuje pred nevarnostmi okolja oziroma mu omogoča izogibati se tem nevarnostim in hkrati omogoča prijetno bivanje.

Ampak to je gola inteligenca, ki ne potrebuje ravno takšne biokemijske srtukture, kot jo imajo možgani, da funkcionira. Človeška inteligenca ima za osnovo celo človeštvo, da se sploh lahko razvija, stotine generacij, ki odmrejo, da potem nepopolne/izboljšane kopije nadaljujejo delo. Ne moremo na inteligenco gledati kot produkt enega človeka, ta je sestavljena iz vse te navlake, ki ji omogoča obstoj in razvoj.

Koliko tega potrebuje umetna inteligenca, da lahko obstaja? Zagotovo ji je zaenkrat človek najpomembnejši vir, saj v bistvu kamenček po kamenček sestavlja ta mozaik.

o+ nevone
Rather we will eat the Space or Space will eat us.

kuall ::

Okapi je izjavil:

Rastline imajo recimo v povprečju več DNK od živali, med drugim zato, ker imajo genetsko zapisano prilagajanje na različne spremembe (temperatura, vlaga ...) v okolju.


Možna je tudi ta razlaga, da morajo rastline mutirati hitreje kot živali, ker se le tako lahko prilagajajo okolju, z mutacijami. Ampak mutirati morajo tako, da se izboljšajo, ne da dobijo raka, in tu najbrž prav pride extra DNA, ki omogoča te dobre mutacije. Zdej je treba samo izvedeti, ali je res hitrost evolucija pri rastlinah večja kot pri žvaleh.

FrRoSt ::

nevone je izjavil:



Ne me zdej spraševat kako, pa razlagat, da ne znamo. Vprašanje je samo, če brskamo v pravo smer. Zagotovo se bomo pa temu brskanju težko odrekli, ker očitno človek lahko preživi dolgoročno samo, če je dovolj inteligenten, oziroma si skreira dovolj inteligentno mašino, ki ga varuje pred nevarnostmi okolja oziroma mu omogoča izogibati se tem nevarnostim in hkrati omogoča prijetno bivanje.

Ampak to je gola inteligenca, ki ne potrebuje ravno takšne biokemijske srtukture, kot jo imajo možgani, da funkcionira. Človeška inteligenca ima za osnovo celo človeštvo, da se sploh lahko razvija, stotine generacij, ki odmrejo, da potem nepopolne/izboljšane kopije nadaljujejo delo. Ne moremo na inteligenco gledati kot produkt enega človeka, ta je sestavljena iz vse te navlake, ki ji omogoča obstoj in razvoj.

Koliko tega potrebuje umetna inteligenca, da lahko obstaja? Zagotovo ji je zaenkrat človek najpomembnejši vir, saj v bistvu kamenček po kamenček sestavlja ta mozaik.

o+ nevone

Moj laičen odgovor je, da ne brskamo v pravo smer! ;) Zadeva bo verjetno težko izvedljiva samo na binarni osnovi... Zagotovo se da še veliko napredovati, samo nekako se mi dozdeva, da gre bolj za neko slepo ulico....

Inteligenc je več vrst! To je dejstvo! In matematična inteligenca je samo stvar matematike (in fizike)

Za kakšno novo smer in razvijanje računalništva verjetno ni kakšnega posebnega zanimanja, volje in ogromnih finančnih sredstev, bomo videli, kaj bodo prinesli kvantni računalniki... :)
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

c3p0 ::

billy je izjavil:

Kako pa imajo lahko možgani novorojenčka že toliko prirojenih sposobnosti, od kod toliko "spomina" v DNK, da prenese vsa ta "navodila" ali če rečemo temu algoritme?

Ali je govora o tistih, osnovnih, dihanje, bitje srca, ipd?


Znanstveno je dokazano, da se genetsko prenašajo tudi zadeve znotraj ene generacije. Npr. miši asociirajo nek vonj na nevarnost. Potomci bodo enako negativno reagirali, čeprav niso imeli te šole.

jype ::

c3p0 je izjavil:

genetsko
To je malce narobe, ker teh reči ni v genih, so zgolj v hormonski juhi, ki ene gene aktivira, enih pa ne.

c3p0 ::

Ta tvoja hormonska juha, ki reagira na določene vonjave in povzroči strah, pa se na nove generacije ne prenaša preko genov?

jype ::

c3p0 je izjavil:

Ta tvoja hormonska juha, ki reagira na določene vonjave in povzroči strah, pa se na nove generacije ne prenaša preko genov?
Ne direktno: Če med nastajanjem starš ni izpostavljen dražljajem iz okolja, je hormonska juha drugačna.

FrRoSt ::

jype je izjavil:

c3p0 je izjavil:

genetsko
To je malce narobe, ker teh reči ni v genih, so zgolj v hormonski juhi, ki ene gene aktivira, enih pa ne.

AHA!

Ker aktivacija genov se odraža v podplatni koži! 8-)

Aktivira pa jih hormonska juhaca! :D
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

jype ::

Ja, oboje drži vedno, ko gre za evkarionte.

vostok_1 ::

Znanstveniki so predkratkim dokazali, da se fobije seemingly prenašajo dedno.
Travmatizirali so skupino miši, nakar so testirali njihove potomce brez predhodnega učenja. Izkazalo se je, da se bojijo iste reči kot starši, čeprav niso nikoli travmo v resnici doživeli.
There will be chutes!

Fun times ahead.

c3p0 ::

Saj ravno o tem govorim, pa dobivam odgovore o nekakšni hormonski juhi.

jype ::

vostok_1 je izjavil:

Znanstveniki so predkratkim dokazali, da se fobije seemingly prenašajo dedno.
Ne, niso.

c3p0 je izjavil:

Saj ravno o tem govorim, pa dobivam odgovore o nekakšni hormonski juhi.
Ja, govoriš o desničarski interpretaciji znanstvenega članka, ki ne trdi nič temu podobnega, kar vostok implicira zgoraj.

c3p0 ::

Ne, ne govorim o tem. (kako lahko je "debatirat" na župe nivoju)

7982884e ::

billy je izjavil:

Kako pa imajo lahko možgani novorojenčka že toliko prirojenih sposobnosti, od kod toliko "spomina" v DNK, da prenese vsa ta "navodila" ali če rečemo temu algoritme?

Ali je govora o tistih, osnovnih, dihanje, bitje srca, ipd?

ze sama mozganska struktura je taka, da novorojencek zelo hitro prepoznava obraze (ze takoj po rojstvu ima odziv na cloveski obraz), se hitro nauci osnovnih mehanik sveta itd., pa se kup drugih stvari o katerih nevronske mreze nimajo pojma

zdaj nekateri se branijo ces da dojencek dobiva input mnogokrat na sekundo kar nekaj casa, ampak "diverziteta" inputa dojencka, sploh z njegovim meglenim vidom (prvih nekaj mesecev), se tezko primerja z milijoni razlicnih fotografij ki jih konzumirajo mreze

kot je rekel BigWhale, milijarde let evolucije naredijo svoje. podobno je z drugimi zivimi bitji; recimo mladici gorskih koz zelo hitro znajo manevrirat po pecinah, niti priblizno se nimajo privilegija dolgo ucit in ucit na napakah

7982884e ::

vostok_1 je izjavil:


Jasno, ampak od vode v plastenki ne pričakujemo višjih kognitivnih funkcij.

moj point je, da nimamo nobenih dokazov, da kakrsnikoli kvantni procesi v mozganih ze so, kakorkoli *drugace* kot s sumom vplivajo na delovanje mozganov

recimo nekako tako kot da ce bi glavo dal v sibko mikovalovko, dokler ne zjebe vsega bo pac samo nek sum, ne bos pa zaradi njega prisel do nekih bistveno drugacnih miselnih zakljuckov

in tudi glede na vse, kar vemo o tem kako tezko je iz kvantnih procesov prit do uporabnih klasicnih informacij, si je tezko predstavljat kako je evolucijski proces sam od sebe prisel do necesa takega - sploh ker je to stvar, ki do konca razvoja ne nudi nobenih prednosti


tako da ce pogledamo mozgane nekega crva (kar imamo ze zmapirano), in ne najdemo nekih struktur ki bi lahko izkazovale neke posebne procese obdelave kvantnih operacij, pol bo tezka najt kaj drugega v cloveskih mozganih

FrRoSt ::

Malce mešate nekaj stvari.... hkrati jih dajete v isti koš, pa tja ne sodijo ravno... 8-)

Eno je sam dnk zapis, ta se nanaša na same možgane, ki imajo že v osnovi nevronsko mrežo in sinapse, ki se samo še razvijajo in prilagajajo za določene informacije, drugo pa je npr. aktivacija določenih genov in njihov prenos na potomce....

Če se ne motim, takole čez palec, imata glista, po domače deževnik in človek skupnega nekje 60% genoma...

Eno je struktura in arhitektura možganov, povezav nevronov in sinaps, drugo pa je arhitektura čipa....
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

7982884e ::

govora je o nekem kvantnem procesiranju v mozganih. ce ga ni v glisti, ga verjetno tudi pri cloveku ne bo. evolucija ima tukaj vso vezo.

FrRoSt ::

7982884e je izjavil:

govora je o nekem kvantnem procesiranju v mozganih. ce ga ni v glisti, ga verjetno tudi pri cloveku ne bo. evolucija ima tukaj vso vezo.

8-O
To kvantno procesiranje v možganih že ima neka svoja imena. Nekaj sinaps, če me spomin preveč ne vara, okoli ducat 8-) ima tudi deževnik, ... in da, ker te kvantne procese ima deževnik jih lahko najdemo tudi pri človeku, v mnogo večji in MNOGO bolj KOMPLEKSNEJŠI OBLIKI. ;)
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!

jype ::

Nobenega kvantnega procesiranja ni, no.

Matthai ::

vostok_1 je izjavil:

Znanstveniki so predkratkim dokazali, da se fobije seemingly prenašajo dedno.
Travmatizirali so skupino miši, nakar so testirali njihove potomce brez predhodnega učenja. Izkazalo se je, da se bojijo iste reči kot starši, čeprav niso nikoli travmo v resnici doživeli.

To si ti malo narobe razumel.

Kot prvo ni bilo pred kratkim. Kot drugo, konkretno so ugotovili, da so recimo potomci tistih, ki so preživeli Holokavst - pa o tem svojim otrokom niso nikoli govorili (njihovi otroci za to sploh niso vedeli!) - imeli travmatične sanje o Holokavstu.

Kar je psihologe navedlo na tezo, da se travme prenašajo v kasnejše generacije, ampak "molče", z neverbalno komunikacijo. Ne pa genetsko.

In to je nekaj, kar vsak resen psihoterapevt zelo dobro ve. Zato pa je na psihoterapijo pomembno tudi kopanje po preteklosti - pacientovi, in pacientovih prednikov.
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

vostok_1 ::

Govorimo o miših.
There will be chutes!

Fun times ahead.

Matthai ::

A miši pa misliš da se niso sposobne naučiti odzivov od staršev?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

vostok_1 ::

Niso. Ker so bile odstranjene takoj po rojstvu.
There will be chutes!

Fun times ahead.

Matthai ::

Pa bi bilo mogoče, da komunikacija poteka še/že, ko so v maternici?
All those moments will be lost in time, like tears in rain...
Time to die.

louser ::

BigWhale je izjavil:

vostok_1 je izjavil:

Vedno bolj kaže, da možgai uporabljajo tudi kvantne procese. Za izmerit te, pa rabimo tako zelo majhen probe, da je zadeva nonsense v praksi.
Lahko se bomo sicer približali nekemu modelu, ampak rekreirali posameznika je fizikalna nemogočnost.


To je nekaj kar sem jaz ze precej casa nazaj spraseval, pa ni znal noben pametno odgovoriti. Kje imamo kako garancijo, da je nas spomin tako kot je ravno zaradi nevronske zgradbe in povezave med nevroni? Kolk je verjetno, da so spomini bolj energetsko stanje med nevroni in stanje neurotransmiterjev, kot nevroni sami? Kje so sprogramirane funkcije, ki jih izvajamo podzavestno in kako so sprogramirane? So sprogramirane v DNAju al se mogoce zarodek sam sprogramira med razvojem? Ne znamo si razlagati plasticnosti mozganov. Ce je center za govor poskodovan, kako to, da nek drug del mozganov potem lahko prevzame to funkcijo. Kako pride do tega?

Miljon stvari je se, ki jih ne razumemo.

Je pa vprasanje a jih sploh potrebujemo razumeti za narest AI. A mora AI uporabljati mozgane tako kot jih mi uporabljamo? A bo mogoce dost, da samo vrzemo na kup dost velik CPUjev in RAMa in pol nek evolucijski program vrzemo gor in pustimo, da se sam uci?

Če si povezave med nevroni predstavljam kot enice in ničle, same nevrone pa kot bralnik, bi rekel da gre lažje. Če je povezav več ali manj kot ob nastanku spomina, bi rekel, da gre za novo stanje ali pa novo razumevanje starega stanja.

Sam AI pa moramo razumeti.
Ker če vržemo v AI kup podatkov in nam izpljunek, to kar želimo imeti ne pa tega, kar moramo imeti, ker samega AIja ne razumemo, dobimo SkyNet.

BigWhale ::

louser je izjavil:


Če si povezave med nevroni predstavljam kot enice in ničle, same nevrone pa kot bralnik, bi rekel da gre lažje. Če je povezav več ali manj kot ob nastanku spomina, bi rekel, da gre za novo stanje ali pa novo razumevanje starega stanja.


Povezave med nevroni si lahko trenutno predstavljamo samo kot povezave. Nasi mozgani ne delujejo binarno in verjetno tudi povezave med nevroni ne delujejo tako. Ne vemo kaj predstavljajo te povezave. Nevronov imamo okrog 100 milijard in ce vzamemo neko povprecno stevilo povezav (10.000), ki jih lahko vzpostavi en nevron potem dobimo 'kapaciteto' 6.2TB.

Nasi mozgani podatke shranjujejo drugace, ce bi jih binarno, bi hitro ostali brez prostora. :)

FrRoSt ::

Dosegla se bo samo neka stopnja strojne inteligence.

lepo se imejte
Slotech je v lasti in oblasti Svinj. Živali vseh kmetij, združite se!
@Shegevara me je RAZSVETLIL!:
Ko te izbrišejo in onemogočijo, je to dokaz, da si se motil!
strani: 1 ... 168 169 170 171 172 ... 174