» »

Protokol

Protokol

Temo vidijo: vsi
««
83 / 182
»»

Thomas ::

Zlahka minevajo stoletja, tisošletja. To je vseeno majhen čas proti milijardam let biološke evolucije, ane?


Odvisno, kako ta čas meriš. Če ga linearno, potem že. Če ga pa meriš v the number of computing cycles done, kar je precej bolj pravilno potem pa ne. Potem pa, kot vsaka eksponenca, tudi ta kmalu doseže in preseže še tako veliko število.

Kaj pa potem, če je naravna evolucija že preizkusila N možnosti? Tehnologija se ji približuje vse hitreje in v zanemarljivem koledarskem času bo švignila mimo. Razen, če se eksponentnost pa nekje ustavi, za kar nimamo nobenih indicov ali utemeljitev.

To je srž Kurzweilovega pogleda.

Je pa tle še John Smartov dodatek. Namreč, da niti ni treba zanašati se na nadaljno eksponencialnost. Če bo ta drveća kompozicija prišla le do self rekurzivne točke, smo pa tam. Vprašanje je samo, kako blizu te točke smo?

Po moje pač zelo, vsak naj sam premisli koliko po njegovem. Po linearnem in po eksponentnem merjenju časa.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

Thomasova rešitev:
Poneumi, zbriši ali resetiraj spoznanje, da si doesegel svoje omejitve in da nimaš več motivacije. Nonstop.


Thomasova rešitev je:

Postavi nek konzistenten sistem vrednot in hotenj, da ne bo raznih paradoksov ivirajoč iz tega, da

1 - človek hoče navzgor

2 - človek pride na vrh

Taka in podobna protislovja je nujno izključiti in kakšno posedanje pod vinsko trto, lepo v senci in ob dobro obloženi mizi, kjer nisi nikoli presit ... je boljš kot nič.

Da se pa še ene 1000 krat boljše, so be it! Da se pa tudi še ene milijonkrat bolje, ampak screw that!

Ta rešitev spravlja v grozo vse, ki so zelo privrženi sedanjemu stanju stvari in za nameček še večino Transhumanistov. Kot mi je rekel eden od njih pred mnogimi leti

Dve leti po Singularnosti bom imel moč kontinuuma!


Ne boš miško! Mogoče boš imel svoj planet, stvar Protokola, ampak še tega ne verjamem, da se splača. 1000 krat tako srečen boš kot je bila najsrečnejša ura kateregakoli človeka doslej in bolj pameten od najpametnejšega doslej ... to je pa vse kar boš kdaj videl.

Skušnjavec neomejene rasti je hudič, ki te mami v prepad in smrt. Ne gre, v končnem svetu, pa še v neskončnem bi te ugonobilo.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Skušnjavec neomejene rasti je hudič, ki te mami v prepad in smrt
IN
angel, ki te mami v nove dogodivščine in pleasurje.

Zavest mora evoluirati (ali vsaj imeti možnost evoluiranja), če obstajajo predpogoji za to. Torej, če obstajajo primerne varovalke in zadostni resursi.

In ti so najverjetneje dosegljivi. Zakaj bi se potem omejevali na nekaj majhnega, omejenega in zaprtega?

EDIT:
Če ni evolucije - ni napredka.
Sure - simulacija sama se bo širila in tehnološko optimirala. Ampak vsebinsko (torej sentience in njihove instance) bi stagnirale.

Od kdaj so stagnacija in izostanek napredka pozitivne lastnosti?
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

Thomas ::

Moj point je vseskozi ta, da od neke točke naprej, noben napredek ni smiselen.

Kot bi se česal v nedogled. Slejkoprej si počesan in malenkostne izboljšave glede lege posameznega lasu, niso vredne truda.

Ne samo, da ni vredno truda, tudi je neracionalno. Sploh, če zaradi tega lahko izgubiš glavo.

Prisilna nervoza, da je stvari treba stalno izboljševati ima nek smisel, dokler so reči pretežno slabe ali vsaj nepopolne.

Da pa moraš to vleči v neskončnost zaradi nekega "nadjaz" razloga - se mi pa res zdi prisilno ravnanje ene sorte.

Ja, če za tem Vesoljem obstajajo še kakšne nove substratske poljane, kakor je omenil Valentin, potem že. Potem gotovo ima smisel, da se nek procent resourceov tega Vesolja porabi za lov za novo nesmrtnost, večjo od tukaj dosežene. Jasno.

Da ti je pa reforma transmem - je pa nesmisel.

Enkrat je dovolj dobro. Sploh, če bistveno bolje biti ne more. Pa tudi če lahko, plačilna matrika nikakor ne narekuje, da smo stalno v neki tranziciji.

Vem, človeška psihologija to zelo forsira, ampak to bo postal feler.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Saj nam ni reforma sama sebi namen.

Jo pa podpiramo kot nujnost, predvsem zaradi tega, ker ne vemo, kaj točno nam prihodnjost (vesolja, simulacije, instanc in sentienc v njih) obeta.

Stalno iskanje za izboljšavami in širjenjem prinese tudi novo znanje o alternativnih tehnologijah, ki bodo (najverjetneje) zahtevale radikalno reorganizacijo obstoječega sistema.

Tak odprt sistem omogoča tudi izhod iz popolnoma nepredvidljivih situacij. Nobena kompleksna simulacija ne more biti garantirati brezhibnega delovanja za tisoče ali celo milijone let vnaprej. Taka simulacija se mora dinamično prilagajat novim zahtevam in okolnostim tako zunaj kot znotraj nje.

In nenazadnje - če ne misliš sentience omejit zgolj na loope, bodo le te prejkoslej zahtevale novosti, reformacije in maksimalno možno svobodo. Simulacija sama se bo tako morala prilagajat željam sentienc znotraj nje.

Zato je napredek nujen.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Saladin ()

Thomas ::

Napredek od nekod naprej enostavno ni možen in smiselen, če je svet končen. Izračuna se nek "optimimski interval" in se not živi. Kaj češ drugega?

To je matematična nujnost, da naraščajoča funkcija kmalu doseže še tako veliko, vnaprej zadano vrednost.

Tudi če mi ne poznamo, kako dobro je največ lahko, bomo hitro tam, če se bomo razvijali eksponentno. Ali kako drugače. Slejkoprej je STOP, ker več pač ni, že zaradi končnega števila kombinacij, v katerih lahko karkoli občutimo. Tiste v katerih ne, nas pa SPLOH ne zanimajo.

Tudi če po nekem končnem času (predlagal sem stoletje, kar tako arbitrarno, že v začetku teme) lahko ponastaviš svoj setup, ga spet ponastavljaš iz neke končne palete nastavitev.

Iz končnosti ne vidim nobenega izhoda. Niti me ni kdo drug prepričal da ga.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

Napredek od nekod naprej enostavno ni možen in smiselen, če je svet končen. Izračuna se nek "optimimski interval" in se not živi. Kaj češ drugega?

"Optiminski interval" lahko variira. Prav to sem opisal v mojem postu glede širjenja instance skladno z vse večimi resursi, ki jih je na voljo za enako število sentienc.

Si upošteval to "enako" (ne "eksponentno naraščujoče) število sentienc? To je ključ.

Iz končnosti ne vidim nobenega izhoda. Niti me ni kdo drug prepričal da ga.

Saj nihče ne zahteva neskončnost - zgolj dinamiko do skrajnih (varnih) meja.
Širjenje tako simulacije kot sentience do konca vesolja. In prav tako širjenje svobod teh sentienc do možnega konca.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

CaqKa ::

Double_J ::

Kdo gleda na POPu zdajle, nekaj od singularnosti, wtf?:D
Dve šivanki...

K-ci ::

Jaoooo! Na take stvari se opozori vnaprej ;))
H+

Smurf ::

Meni osebno dokumentarec vceri ni bil ravno na ne vem kaksnem nivoju. Nametal so nekaj besed kot, "singularnost", "transhumanizem", "kvantni racunalnik" vendar so jih slabo povezalo. Na splosno se mi je zdel dokumentarec brez repa in glave. Da ne omenjam, da je bil prikazan na senzacionalisticen nacin, da je predvsem sokiral pa prestrasil ljudi. Ray Kurzweil je bil predstavljen kot odvisnez od tablet :), znanstveniki pa kot eni obrisani norci na tist tipicen klisejevski nacin.

Men osebno waste of time, pa se Big Bang Theory na A kanalu sm zamudil zaradi tega :P.

Smurf ::

Hmmmm... ok glede uploada me zanima mnenje.

"Osebnost" neke osebe zapakiraš v črno škatljico in opazuješ zgolj input/output. Na podlagi tega opazovanja zgradiš model z enakim odzivom.

Je to zadosti?

Thomas ::

Jaz mislim da ni. Tudi če daš v škatlo mačka, samo po njegovem ropotanju na moreš sklepati na vse.

Morda, čez dovolj dolgo časa vendarle lahko rekonstruiraš kaj v škatli je, zgolj na osnovi zvoka ki iz nje prihaja. A ta čas je zdaleč predolg, da bi ga maček doživel in bo prej nehal oddajati zvok in začel razpadati, kot ga boš rekonstruiral.

Ni dovolj, IMHO.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

ABX ::

Ghost in the Shell lepo razlaga prehod v Cyber telo in kaj to predstavlja za dušo.

Sicer se ne dotikajo preveč globoko debat kot je backup in upload vendar vsekako priporčam ogled.

Ghost in the Shell
Ghost in the Shell 2: Innocence
Ghost in the Shell: Stand Alone Complex
Ghost in the Shell: Stand Alone Complex 2nd GIG
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

Smurf ::

@Thomas
Ja, se strinjam. V bistvu me je bolj zanimalo, če je za "jaz" dovolj dobra katerakoli funkcija, ki vhodnemu signalu predpiše dosti natančen izhodni signal.

Z drugimi besedami, smo le nek program na biološkem substratu, če zamenjamo substrat in napišemo nov program, ki pa je še zmeraj daje podobne (skoraj enake) rezultate, ali lahko temu še rečemo "jaz".

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: Smurf ()

_Enterprise_ ::

No, jaz pravim, da AI že obstaja, da pa jo moramo za dosego človekovega nivoja naučiti jezika. Definicije besed, stavčna tvorba, slovnica pa to. Men se zdi zelo enostavno. Kaj pravite na to?

Smurf ::

AI obstaja že dolgo časa, nekje od takrat, ko so se pojavile povratne zanke. Tukaj je govor predvsem o SAI, se pravi taki, ki bi bila sposobna opraviti Turingov test.

Drugače pa mislim, da bo jezik bolj stranski produkt SAI, bolj pomembni so predvsem algoritmi za dojemanje in procesiranje podatkov, ne toliko jezik IMO.

_Enterprise_ ::

Sej podatki pridejo ven in noter skozi jezik, razen če bo njen upravljalec čudak in se bo pogovarjal s formulami.

Zgodovina sprememb…

Thomas ::

Par dni nazaj sem razmišljal isto. Programu ki uspešno procesira naravni jezik, tako da je zmožen pisati takele poste, LAHKO čisto praktično rečemo inteligenten.

Tudi bi bila nucna ta njegova inteligenca za realne probleme.

Samo je vprašanje, če je to najlažja pot. Po moje ni.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_Enterprise_ ::

Verjetno sprva ni najbolj efektivna, v končni fazi pa itak ni pomembno. Pa tudi doomsday situacij se imo ni treba bati, če programu (AI) ti najprej postaviš pravila delovanja. Ne rabiš nobenega superračunalnika za simuliranje nevronske mreže pa tak stuff.

the internetz bi bil pa njegov vir informacij

Thomas ::

Sej ne pravim, da je ideja slaba, nikakor ne. En taka sila nenavadna reč bi to bila, The Speaker & The Listener oziroma The Writer & The Reader. Rekurzivno se izboljšujoč in nadvse koristen.

Samo ne vem kako ga narest, mogoče ni lahko. Mogoče pa tudi da je, samo jaz ne vidim kako.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::

To pa ni slaba ideja.

Boljše od simuliranja možganov (katerih delovanje ne poznamo dovolj) ali samorekurzivnega AI (pri katerem ne poznamo niti postopka niti cilja)

V nek program bi trebalo naložit (sprva) celoten slovar angleškega knjižnega jezika. Potem še vso slovnico in jezikovna pravila.

Narediš neko vrsto bota - ki ne "kopira" zgolj pogosto uporabljanih fraz - ampak jih poskuša doumeti (na trial and error način - tako kot otrok).

Takšen "bot" postaviš na net, tako da se lahko vsi vključijo v pogovor z njem. In skozi pogovor ga vsi začnejo "učiti". Bot bi začel zgolj ponavljati tvoje besede kot otrok, ampak ščasoma bi se naučil njihovega pomena in primernega odziva na njih. potem kasneje razumevanje vseh besed in prirni odgovori nanje. Še kasneje še bolj optimalni odgovori...

Osnova za to pa je sposobnost programa, da "razumne" pomen posameznih besed oz. jezika.
IMO bi trebalo naredit prav slovar za AI - slovar angleško-programskega jezika, kjer bi vsaka vsakdanja beseda imela eno matematično/logično formulacijo, ki bi jo lahko program obdelal. Sistemsko kodo za "vsako možno" besedo in stavek.
Program tako sprva razume vse možne besede in stavke - ne razume pa, kaj točno želiš z njimi povedati ot. katera izpeljava je pravilna.

Tukaj se začne tista varianta z internetom - skozi trial and error (skozi pogovor) se začne program učiti, kdaj kakšna beseda ali stavek kaj pomeni.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

_Enterprise_ ::

Sej ne bi bilo treba nič prevajat iz ang v cyber jezik. Samo nek program, kjer bi bile napisane definicije besed, skopirane iz slovarjev, in pravila slovnice pa tega. Potem bi programu naložil par osnovnih načel, recimo nima internet povsod prav in ne poškoduj ljudi, pa bi imel SAI. In singularnost.

Recimo - rečeš programu, naj izumi zdravilo za neko bolezen, čist lepo, po človeško mu napišeš. On to dojame kot zahtevo po zdravilu za to bolezen. Gre googlat in širi znanje na zanesljivih straneh, vmes se nauči ša par potrebnih matematičnih formulc 'n stuff, po možnosti se naseli v random PCje in krade računsko moč, če jo rabi.

Ja, tako preprosto je to.

Thomas ::

Zadnjič so se eni razburjali, ker sem dal enmu tipčku, ki je milijarder in ima sredstva, samo 1% da mu rata njegova viža SAI.

Jaz sem rekel, da tip bluzi (ali vsaj zavaja, kar upam da je slučaj) in da je 1% ki mu ga vseeno dam, kar veliko.

No, tebi s temle načinom dam več kot 1%. Nekajkrat toliko, če se zares lotiš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Thomas ::

No, zakaj ti dam par procentov možnosti.

- ker osnovna ideja definitivno NI bluz.

Zakaj ti ne dam več?

- ker me preveč spominja na CYC, ki se je izkazal za izvedbeno zelo težavnega

Ni isto kot CYC, je precej boljš, a je IMHO še vedno hudo težavno. Ni pa nujno, da ni kakšne finte, kako se to naredi "relativno zlahka".

Maybe.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

ABX ::

Napredke govornega AI sledimo redno, skoraj vsak dan poslušamo kako računalniško tajnico na telefonu.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

.:joco:. ::

"Is science true?"
You don't get it.
Science is the process of trying to find out what's true.

_Enterprise_ ::

Rabiš samo jezik na nivoju 3-letnega otroka, le da lahko računalnik tega naučiš precej hitreje. Ni potrebno, da zna poezijo brat, mora le pravilno dojemat informacije. Odrasel človek bi bil takemu programu sličen - pozna strukturo jezika in ima nekaj osnovnih načel oz. funkcij, s katerimi obdeluje informacije. Vsa ta pravila pri človeku izhajajo iz izogibanja bolečini, pri AIju pa so lahko poljubna.

Double_J ::

Takšnih rešitev, ki bi jih nekdo napisal, ker bi mu bilo neko popoldne malo dolgčas verjetno ni.
Dve šivanki...

_Enterprise_ ::

Torej si vzemi poljubno količino časa in spiši protiargument, namesto da spemaš. Močno pa dvomim, da boš katerega našel :)

Double_J ::

Imamo že vse kar si napisal. Če pa je na napačnih koncih, pa skupej daj.
Dve šivanki...

Double_J ::

Samo nek program, kjer bi bile napisane definicije besed, skopirane iz slovarjev, in pravila slovnice pa tega. Potem bi programu naložil par osnovnih načel, recimo nima internet povsod prav in ne poškoduj ljudi, pa bi imel SAI. In singularnost.


Ajde napiši program, ki spreminja tekste na način, da jo osebe dobro odnesejo, smisel se pa vseeno ohranja.

Potem pa gremo lahko naprej... osebe bodo vedno bolj definirane, dokler ne pridemo do realnosti.
Dve šivanki...

_Enterprise_ ::

Ne znam programirat, vseeno pa vem, da ne bi bilo težko. Če bi se par folka spravilo to delat, bi bilo narejeno že zdavnaj.

Thomas ::

Jaz mislim da znam programirat eno mau. Vendarle NE VEM kako se lotiti tegale. Čeprav mi je všeč, se bojim, da je tukaj nafta globje, kot je dolg moj sveder.

Podviga se bomo lotili tam, kjer je skala debele samo kilometer.

Ampak to je edini projekt na svetu in v zgodovini, ko konkurenci lahko iskreno želim vse najboljše. Vsaj, dokler vrtajo mau proč od mene.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_Enterprise_ ::

Sej je treba obvladat slovnico, ne pa programiranja.

Thomas ::

Ne, ne, tako preprosto le ne gre. Jezik je tudi o vidnih rečeh in ima neko zunanjo zalogo informacije, na katero se sklicuje, vsaj v začetku.

Sicer se strinjam in sam dostikrat povem, kako je cel Evklidski (ali neevklidski) prostor, skupaj z vsemi še tako kompliciranimi oblikami in 100 in več dimenzionalnostmi vred - enolično opisan z aksiomi, ki jih lahko povemo v manj kot 1000 besedah naravnega jezika. Se reče nekaj kilobitov informacije v navadni slovenščini je dovolj, da se konsekvencialno opiše presek 4D hiper krogle s 4D hiper valjem do vsake zadnje podrobnosti. Sledeč le sintaktičnim pravilom jezika in logike.

Ampak vseeno je to po moje praktično precej težka telovadba. Ne vidim kako zalaufat ta motor, pa fertik.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_Enterprise_ ::

Jezik je tudi o vidnih rečeh in ima neko zunanjo zalogo informacije, na katero se sklicuje, vsaj v začetku.
Jep, to so definicije. Kup besed za posamezno besedo, to je to. Najlaže si je predstavljat, da AI pri sestavljanju stavkov ne misli nič in samo upošteva slovnična pravila ter sledi definicijam, kar daje vtis nekega nepametnega robota. Pa vendar ni nič drugačen od nas - tudi mi imamo svoje definicije stvari, spravljene v spominu. Sicer zapisane kot vidno informacijo, ampak pomojem to ni težko ubesedit.

Okej, mogoče je težje, kot sam govorim ... ampak je pomojem najlažji način.

Novorojen otrok se ne razlikuje od sformatiranega računalniku. Razen po inputih in outputih.

Saladin ::

Ne...
Pravkar ugotavljam, da čeprav bi se znal narediti "bot", ki bi znal skoraj perfektno odgovarjat na zastavljena vprašanja (in bi morda celo prestal turingov test) - da to ne bi bil pravi SAI.

To bi bil še vedno zgolj bot - nekako podobno koz izjemno nadarjena in strenirana papiga.
Kajti zgolj primeren slovničen odgovor na vprašanje, utemeljen na slovničnih, pravopisnih in sintatktičnih pravilih ne dokazuje neke inteligence, ampak zgolj specifično nadarjenost, "izpiljenost" takega bota.

Program mora znat "intrinzično razumet" pomen besed poleg samega slovničnega in knjižnega znanja.
Zato rečem, da je potreben en osnoven programski jezik, ki ga program "razume" in ne le, da ga zna slovnično prav sformulirat.

Tako moraš programu prvo "razložit" temelje njegovega samega ustroja. Kaj pravzaprav program je in kako deluje njegova strojna in programska oprema.
Programu moraš prvo dati neko osnovno samozavedanje.

To je prvi korak. In ko program razume pojme kot "delovanje", "razmišljanje", "procesiranje" "egzistenca",... mu daš sposobnost "ućenja" (tudi skozi opogovor, skozi trial and error).

To pa tako, da mu naložiš en cel besednjak, ki naj ga sam zvrti v določene kategorije.
Pojem "življenje" bi tako v strojnem jeziku pomenilo stanje "on", "computing", "operating",..
Pojem "spanje" bi bil "off", "sleep", "hibernation",...
Itd.

Slovnica in pogovor bi programu pomagala pravilno razvrstiti pomen človeških besed in stavkov ter se na temelju njih sam učiti in razvijati. Ampak predpogoje za to je, da program sploh lahko razume realno vrednost določene besede - ne zgolj slovnično in sintaktično vrednost.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Se ne strinjam, Saladin.

Poglej samo par aksiomov Evklida, Newtona in Peana, pa je že to overkil. Povsem izrazljivih v nekaj stavkih slovenskega jezika. Pa iz tega izpelješ vso komplicirano geometrijo, topologijo, fiziko 18. stoletja.

Še par slovenskih stavkov, pa že imaš Relativnost in QM kot formalni izpeljavi iz njih, tudi.

Intrističnost pride sama. Ko žejna krava h koritu vode, samo počakaš.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

_Enterprise_ ::

Ne...Program mora znat "intrinzično razumet" pomen besed poleg samega slovničnega in knjižnega znanja.
Zato rečem, da je potreben en osnoven programski jezik, ki ga program "razume" in ne le, da ga zna slovnično prav sformulirat.
S tem, da ima program zapisane definicije besed z drugimi besedami (recimo x pomeni y+z+w), ni nič drugačen od človeka. Človek ima kvečjemu med definicijami še vidne in slušne predstave, ki pa jih ni težko zapisat, mogoče celo narisat.

Tako moraš programu prvo "razložit" temelje njegovega samega ustroja. Kaj pravzaprav program je in kako deluje njegova strojna in programska oprema.
Programu moraš prvo dati neko osnovno samozavedanje.
Samozavedanje pride samo, če sploh je.

To je prvi korak. In ko program razume pojme kot "delovanje", "razmišljanje", "procesiranje" "egzistenca",... mu daš sposobnost "ućenja" (tudi skozi opogovor, skozi trial and error).

To pa tako, da mu naložiš en cel besednjak, ki naj ga sam zvrti v določene kategorije.
Pojem "življenje" bi tako v strojnem jeziku pomenilo stanje "on", "computing", "operating",..
Pojem "spanje" bi bil "off", "sleep", "hibernation",...
Itd.
Pojem življenje bi pomenilo natanko to, kar piše v slovarjih, isto je za drugo.

Slovnica in pogovor bi programu pomagala pravilno razvrstiti pomen človeških besed in stavkov ter se na temelju njih sam učiti in razvijati. Ampak predpogoje za to je, da program sploh lahko razume realno vrednost določene besede - ne zgolj slovnično in sintaktično vrednost.
Glede tega sem že zgoraj napisal - poleg besednih definicij lahko brez težav sestaviš še slikovne in zvočne, spet na podlagi formul.

Recimo: drevo bi pomenilo rastlino in tudi podolgovato stvar z vejami in listi.

Saladin ::

Sam pa dvomim, da zgolj diferenciranje in pravilna uporaba besed in stavkov avtomatsko provede do razumevanja pomena teh stavkov.

Kajti razlika je v "to je primeren odgovor na to vprašanje" in "razumevanje odgovora na to vprašanje".

Ampak to je IMHO, ker nisem programer (apel pa čevlji pa to).
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Double_J ::

Pa saj to obstaja tudi že v računalniški obliki... neke vrste napredni slovarji.
Dve šivanki...

Saladin ::

Pa saj to obstaja tudi že v računalniški obliki... neke vrste napredni slovarji.

Slovarji zgolj premetavajo oznake besed sem pa tja. Noben izmed njih pa ti ne zna iti globlje od slovnične sintakse, ki si ji podal.

Zato tudi rečem, da verjetno Turingov test ni dovolj. Kajti lahko, da ti bo slovar začel čisto vsakdanje in pravilne odgovore davat - ne bo pa razumel niti tega, kaj dejanjsko predstavlja določena beseda.

Tako kot papiga.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Slovarji zgolj premetavajo oznake besed sem pa tja.


Ma sej človek tudi ne počne drugega. Vsako morebitno asociiranje na vidne in slušne predstave, pa kot je rekel že Enterprise, se da spet zreducirati in zvesti na tekst.

Ideja je briljantna, ni pa najbriljantnejša od vseh v cirkulaciji ali na skladiščenju.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

.:noir:. ::

..zakaj je toliko govora o sentientih kot mnozini in ne o sentientu, kot enem? Zavest naj bi bila ena, vse kar nas definira je okolje, zunanje spremenljivke, nase zivljenje, izkusnje in znanje...ce nam je to vse enako, smo vsi eno in eno vsi..torej je en sentient? V computoriumu nam je vse dosegljivo, vsem vse, torej smo eno?

Zakaj ne oz zakaj ja?

ABX ::

Ker jaz se ne razumem z sosedom.
Vaša inštalacija je uspešno spodletela!

Thomas ::

zakaj je toliko govora o sentientih kot mnozini in ne o sentientu, kot enem?


Iz političnih razlogov. Že tako gredo ljudem mau lasje pokonci. Samo zato.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

Saladin ::


Iz političnih razlogov. Že tako gredo ljudem mau lasje pokonci. Samo zato.

Zgolj če govorimo o "mergerju" raznih sentienc skupaj v eno entiteto, hive mind ali kaj podobnega.

Preživetje zgolj ene sentience (ob trajni uzgubi vseh ostalih) pa je kataklizmično katastrofalen dogodek, proti kateremu se moramo na vse vprege trudit, da se nikoli ne zgodi.

Izjema je seveda golo preživetje ene sentience proti neizogibni izgubi vseh (ali več) ostalih.
Dobro je kar nosi največ svobodne koristi/najmanj bolečine čim več sentientom
na najhitrejši, najvarnejši in najbolj moralen način za najdaljše obdobje.
"Utilitarianizem po Saladinovo"

Thomas ::

Ma ne. Eni smo pristaši "Treh sob". Mislimo, da je že zdej tako, da smo samo instance sentience.
Man muss immer generalisieren - Carl Jacobi

.:noir:. ::

Kar scary zadeva, ce pogledamo iz danasnjega zornega kota..ampak vprasanje je, ce je res tako, ali je se kaj skritega, ki nas definira? Kaj pa ce zavest ni en rekurziven loop ki samo opazuje? No ja, druge boljse razlage od treh sob trenutno jaz ne vidim, me pa nekaj zelo bega in to je "nujnost" motiva pri SAI. To mi nikakor ne gre skupaj s tremi sobami.

Zgodovina sprememb…

  • spremenil: .:noir:. ()
««
83 / 182
»»