Protokol

http://www.technologyreview.com/computi...

Naj cveti 100 cvetov! Spet eden, ki mu dam 1% šanse da mu (jim) uspe veliki met.

Hočeš reči, da imamo že za hardwarea za overkill wetwarea?

Morda. Tudi milijarde nevronov s po 100 Hz navsezadnje prispevajo k neki impresivni computing moči.

Po moje je med vsemi tipi računskih naprav kar ena velika stopnja takoimenovane "računske ekvivalence". V smislu, da ena mašina lahko emulira drugo IN OBRATNO.

Computing, tak ali drugačen, fundament imata oba ista. Univerzalni computing s starimi konzervami in na mline na veter, lahko da vse, kar je Prešern čutil pod Julijinim oknom.

Vso snov imamo radi, ne delimo jo na "imanentno višjo" in "imanentno nižjo".

Stara stoicistična in potem krščanska fora, da je treba častiti duha in zaničevati meso, je samo stara pravljica. Duh je lahko v mesu ali v kamnu. Stvar strukturiranja atomov.

Ali čisto tretje (solipsizem mi pride na pamet)...

Možnosti (sploh filozofskih) imaš ogromno - ta tema pa bi morala biti precej bolj "hard" znanstvena od tega.

Simulated brain closer to thought

No, zakaj ti dam par procentov možnosti.

- ker osnovna ideja definitivno NI bluz.

Zakaj ti ne dam več?

- ker me preveč spominja na CYC, ki se je izkazal za izvedbeno zelo težavnega

Ni isto kot CYC, je precej boljš, a je IMHO še vedno hudo težavno. Ni pa nujno, da ni kakšne finte, kako se to naredi "relativno zlahka".

Maybe.

sem zdej čist naključno preletel wiki članek o tem CYCu in kolikor sem razumel, je stvar točno taka, kot sem si jest to zadevo z jezikom predstavlju. programu vneseš kup podatkov, on pa na tvoj ukaz s temi podatki procesira s funkcijami, ki so v računalništvu vse v uporabi že mnogo let. stvar je ista kot vsak drug program, je pa revolucionarna zaradi ene stvari - preprostost. v glavnem bi bila cela stvar en nov programski jezik al neki, ne spoznam se, na visokem nivoju - v bistvu na maksimalnem možnem nivoju. lepo dumpaš cel internet not v ta program, podatkom dodeliš par tagov (hierarhija, ...) pa mu daš ukaze.

http://www.nytimes.com/2009/05/24/weeki...

Kaj reče NYT.

Anyhow, jaz sem mnenja, da če smo sposobni generiranja novih idej, da je to sposobna samo kakšna promila ljudi.

Po moje prav obratno, nove ideje se generirajo sproti, ampak ker idejo je potrebno zapomnit, zapisat, razložit, sinhronizirat, ... se v večini primeru zgubijo z časom.

Vsakič ko smo izumili boljši sistem za shranjevanje in razmnoževanje idej, je napredek pospešil. In sproti ko postaja postopek bolj enostaven, več ljudi se pridruži.

Če bi si jaz del možganov, ki dela decision making, zamenjal z optimalno enoto, ki bi mi vrnila vedno pravi, torej optimalni potek naslednjih odločitev - kako naj delam - bi po tvoje zgubili svobodno voljo...

Če si se svobodno in razumno odrekel svobodni volji, je to bilo dejanje svobodno in ni nič narobe z posledično manjšo ali optimirano svobodo.
Čeprav ne vem, zakaj bi hotel "nepovratno" zaiti v tako situacijo...

P ali P je v mojih možganih samo preplavitev telesa z takšnimi ali drugačnimi hormoni. Tega brez biološkega telesa nimaš. Zato meni p/p ne deluje najbolj prepričljivo.

Saj lahko tudi delovanje hormonov zasimuliraš. Thomas ima kar prav z vztrajanjem na p/p količniku - le nujnost določene mere paina mora spoznati ;)

Za ideje pa moram reči, da se res precej reciklirajo. To je še posebej vidno v filozofiji - praktično nimaš fizikalne teorije, katere se že praj kak filozof ni domislil (na splošno seveda).

Zadnje UKTA predavanje na katerem sem bil, verjetno bo koga zanimalo (link do videa na koncu posta):

Mike Darwin on: Whatever Happened to the Future of Medicine

Why the much anticipated medical breakthroughs of the early 21st century are failing to materialize

Saturday 30th May 2009, 2pm-4pm. Room 403 (fourth floor), Birkbeck College, Torrington Square, London WC1E 7HX. There's no charge to attend, and everyone is welcome.

Speaker

Mike Darwin has 30 years experience in cutting edge medical research. Co-founder of the Institute for Advanced Biological Studies, 1977. President of Alcor Life Extension 1983-1988, Research Director 1988-1992. Described by Wikipedia as "Second only to Robert Ettinger as one of the most influential figures in the controversial field of cryonics"

Description of talk

The last half of the 20th Century was a time of explosive growth in growth in high technology medicine. Effective chemotherapy for many microbial diseases, the advent of sophisticated vaccination, the development and application of the corticosteroids, and the development of extracorporeal and cardiovascular prosthetic medicine (cardiopulmonary bypass, hemodialysis, synthetic arterial vascular grafts and cardiac valves) are but a few examples of what can only be described as stunning progress in medicine derived in large measure from translation research.

The closing decades of the last century brought confident predictions from both academic and clinical researchers (scientists and physicians alike) that the opening decade of this century would see, if not definitive cure or control, then certainly the first truly effective therapeutic drugs for cancer, ischemia-reperfusion injury (i.e. heart attack, stroke and cardiac arrest), multisystem organ failure and dysfunction (MSOF/D), immunomodulation (control of rejection and much improved management of autoimmune diseases), oxygen therapeutics and more radically, the perfection of long term organ preservation, widespread use of the total artificial heart (TAH) and the clinical application of the first drugs to slow or moderate biological aging.

However, none of these anticipated gains has materialized, and countless drug trials in humans based on highly successful animal models of MSOF/D, stroke, heart attack, cancer, and immunomodulation have failed. Indeed it may be reasonably argued that the pace of therapeutic advance has slowed. By contrast, the growth of technology and capability in some areas of diagnostic medicine, primarily imaging, has maintained its exponential rate of growth and, while much slower than growth in other areas of technological endeavor, such as communications and consumer electronics, progress has been impressive.

Why has translational research at the cutting edge of medicine (and in particular in critical care medicine) stalled, or often resulted in clinical trials that had to be halted due to increased morbidity and mortality in the treated patients? The answers to these questions are complex and multifactorial, and deserve careful review.

Renewed success in the application of translational research in humans will require a return to the understanding and acceptance of the inescapable fact that perfection of complex biomedical technologies cannot be modeled solely in the animal or computer research laboratory. The corollary of this understanding must be the acceptance of the unpleasant reality that perfection of novel, let alone revolutionary medical technologies, will require a huge cost in human suffering and sacrifice. The aborted journey of the TAH to widespread clinical application due to the unwillingness on the part of the public, and the now extant bioethical infrastructure in medicine, to accept the years of suffering accompanied by modest, incremental advances towards perfection of this technology, is a good example of what might rightly be described as a societal ‘failure of nerve’ in the face of great benefit at great cost. It may be rightly said, to quote the political revolutionary Delores Ibarruri, that we must once again come to understand that, “It is better to die on our feet than to live on our knees!”

Pre-meeting and post-meeting activities

Why not join some of the UKTA regulars for a drink and/or lunch any time after 12.30pm, in The Marlborough Arms, 36 Torrington Place, London WC1E 7HJ. To find us, look out for a table where there's a copy of James Halperin's book "The First Immortal" displayed. (This book is a well-researched and thought-provoking novel about cryonics.)

Discussion is likely to continue after the event, in a nearby pub, for those who are able to stay.

Room 403 is on the fourth floor (via the main lift) in the main Birkbeck College building, in Torrington Square (which is a pedestrian-only square). Torrington Square is about 10 minutes walk from either Russell Square or Goodge St tube stations.

Video link : http://www.livestream.com/ukta

(V bistvu sta dva videoposnetka, eden kratek in drugi dolg, dosegljiva na ON-Demand gumbu)

Če hočemo ostati biološki, potem moramo pač predelati celo okolico. Vse stvari naj bodo ene vrste mah.

Biološka? Vsako noč si backupiraš možgane, ki so preko network RAIDa povezani z glavno enoto na Jupitru, mesečno pa se backupi delajo tudi izven dosega supernove.

Ko pride do uničenja telesa, se enostavno proizvede novo in naloži najbolj recent backup.

Čez 10 let nič lažjega.

Biološka? Vsako noč si backupiraš možgane, ki so preko network RAIDa povezani z glavno enoto na Jupitru, mesečno pa se backupi delajo tudi izven dosega supernove.

Ko pride do uničenja telesa, se enostavno proizvede novo in naloži najbolj recent backup.

Čez 10 let nič lažjega.

Ampak zakaj bi to sploh hotel.. Kaj takega si lahko želiš le kot živ človek.. Ko umreš "ti je tako vseeno" za vse skupaj.. Takrat tako ali take ne moreš imeti želje po nekem backupu.. Razen če se backup "zaveda" in želi v telo..

To je uporabno kvečemu za ostale ljudi, ki bi jih smrt nekoga prizadela, ne pa za samega umrlega..

Čez 10 let, če tega ne bo, bo Thomas baje priznal, da je svetovni pocar. Drugače sem jst ful za napredek znanosti in tehnike; čeprav si ne bi upal napovedovati tako drastičnih sprememb. Še dandanes življenje ni pravljica, v zgodovini je bilo pa tak katastrofa.

Pravijo da bo potrebno več kot 10 let za računalnik da doseže computing power možganov.

Računalnik s toliko computinga na sekundo kot glava že imamo, a je še nerazširjen in simulacije na njem predstavljajo 1% ali manj simulacij, ki jih je potrebno narest. Razširiti je treba dovolj tole mašinerijo in vse sorte, med drugim simulacije neocortexa, bodo zacvetele.

Hitra simulacija necortexa = tehnološka Singularnost, by my book.

Ja, ampak če ima Krišna ali Jezus kaj besede, se pa trudimo zaman. Celo kakšne alternativni zdravilec, ki ne deluje na kakšno medicinsko razumljivo finto in bi bil delujoč, bi bil resna grožnja mojemu memeplexu.

Tega se zavedam.

Zanimivo, da alternativci, s katerimi pridem kdaj v stik, se zavedajo istega. Da če moja radikalna racionalnost kaj velja, potem je tisti profesor fizike, ki je v Mariboru stehtal lažjost yogija ko je meditiral - navaden tepec.

Ali - ali. XOR, takoimenovan. Moj ultraracionalizem in možna (ne pa čisto nujna) tehnološka Singularnost XOR njihove pesniške fore in še najmanj 1000 let zgodovine kakor jo poznamo.

Eno ali drugo.

Veš kaj bi bilo enostavno NORO? Bolje kot vsak Protokol! Prav tako se zanašam na tehnologijo, upam, da bo to omogočila, sploh ne bo treba nobenih radikalnih modifikacij Zavesti, nobenega filozofiranja v smislu "kako naj zastavimo temelje, da nas ne bo tehnologija zasužnjila/da ne bomo pristali v večnem peklu/da ne bomo "hrana" za blesavo računanje 10^1000000 decimalk števila PI"... skratka, da se nam vse ne sfiži. Ostanemo enaki kot zdaj, ampak z eno MIND-BLOWING pridobitvijo, zagotovljeno na tehnološki način, ki pa je enostavno THE COOLEST THING EVER. Ti povem, če te zanima.

I'll say it anyway...

Tehnološko izvedena TELEPATIJA. Pa smo vsi rešeni.

Telepatijo že imamo, se kliče mobilna tehnologija. vse kar rabimo je integrirat telefone v naš biološki sistem da lahko komuniciramo brez uporabe udov.

Ja, no. Jaz imam eno navado, da dam v debati (imaginarnemu) nasprostniku mau edgea. Tako recimo kar odpišem Singularnost, če je kje Jezus. Sem nekako velikodušen do svojega diskutanta. V resnici Singularnost ni nujno odpisana, tudi če sedi Jezus v nebeški pisarni in uraduje.

Kar se tiče telepatije, se napol strinjam. Nekaj je, ni pa dovolj. Čas nam polzi med prsti, če in dokler smo na biologiji. Biološke mašine so imanentno počasne in mi smo potem v slow motion. 99,9999..% realnega fizikalnega časa nam uide. Zakaj bi imel samo sekundo, če imam znotraj nje lahko cel subjektivni eon? In za naslednjo isto in tako naprej, skozi fizikalne eone.

Je pa že treba biti toliko pohlepen, da vrednote kakršna je čas, ne zapravljaš vnemar.

Ciljal sem na computing power za simulirat človeške možgane v real time.

No, jaz bi jih imel naspidane za faktor milijarda. Da uploadu mine 32 let v moji sekundi. Tačas lahko mnogo nared. Raje še več, če se da. Tudi sam hočem biti potem toliko naspidiran upload.

Trenutno bi si lahko špogali real time simulacijo možganov. Ali pa nekajkrat več ali nekajkrat manj. Premalo še, da bi se splačalo.

Bo pa en prvih taskov uploada, da se naspidira, poleg da se preeditira. Če bo upload, če ne bomo šli raje bolj direkt - v reload.

Načelnih ovir ni. Niti Krišna ali Kristus.

Večina si ni mislila, da bo človek kadarkoli letal po luftu, dokler ni začel. Večina si nikoli ni mislila, da je možna električna žarnica, dokler je ni videla. Ali pa PC. Ali pa telefon in gramofon. Ali pa karkoli, praktično. Večino, stvari kar doletijo.

Tehnološka Singularnost je pa sploh nekaj, v kar je večina SIGURNA, da ni možno, sigurno pa ni možno do leta 2020.

Ampak to itak ni pomembno, kaj misli večina. Pomembno je, kaj ve manjšina in da prav ve.

Manjšina pozna koncept RPOPa, uploada in še kakšne druge. Manjšina ve, koliko približno computinga generirajo in kako se obnašajo, ali naj bi obnašali taki procesi.

Pravzaprav, manjšina ugiba in ocenjuje, tako kot je neka druga manjšina konec 19. stoletja ugibala, kakšno obliko in pogon, bi moral imeti leteči stroj, da bi prišel okoli sveta in prepeljal potnika ali dva.

Lahko si mislite, da so se mnogi motili, mnogi imeli narobe, da so jim na živce hodili razni Newcombi in podobni bluzatorji, ki so VEDELI, da človek letal ne bo in so jih bili polni mediji in akademije.

Vseeno. Manjšina v manjšini je imela prav, uspela in poletela. Zase, za svoje manj uspešne kolege, za neuke mase tedanjega časa, za domišljave Newcombe in za vse nas.

Zakaj so uspeli? Ker niso bili v opreki z znanostjo, kar so neuke mase in domišljavi akademiki bili. Kdor je leta 1900 resno vzel Newtonove zakone je vedel, da letat se da. Kdor je bluzil o animalistični sili, ki da je v pticah ... je vnemar grel stol predavatelja na politehniki in delal škodo.

Evo. Dobro stoletje kasneje se fajtamo, če je mišljenje naravni proces in če se ga da s stroji razmeroma kmalu pomiljonteriti in več.

Neuke mase in večina učenih akademikov - vedo da ne.

Bomo videli, kdo res ve.

Samo, leta 1900 niso mogli izračunati, kako bi izgledal in kako bi bilo najbolje narediti leteči stroj, ki prepelje 200 potnikov na drugi konec sveta in ti ostanejo živi. Ponavadi vsaj.

Ni bilo nobenih veličastnih računskih naprav, ki bi kaj takega omogočale. Čeprav, vso znanost so že imeli.

Zdaj bo drugače. Imeli bomo toliko computinga, da bo izračunljivo karkoli "iz leta 2100". Tudi "procesor iz 2100". Tudi proizvodni postopki zanj. Ko enkrat začneš tako, je napredek skoraj arbitrarno hiter. Gadgeti (in ne samo ti) - iz bodočega ali kateregakoli tisočletja - instantno.

Ta splošna izračunljivost, plus stroj ki jo dejansko lahko izvaja, je že enako neka hiperinteligenca. Bo kdo rekel - kaj pa inovacije? Inovacija je samo najdena forma, nekje v iskalnem prostoru. Nek izračunan optimum. Nič več.

Pravijo da bo potrebno več kot 10 let za računalnik da doseže computing power možganov.

Kaj ti majstri ne poznajo kalkulatorja? Majhne mašinice, ki je bila v uporabi že kmalu v prejšnjem stoletju?

Ker niso naši možgani namreč nič pametnejši od preprostega kalkulatorja. Mogoče mašincam manjka kak kilobajt prostora več, da se lahko z nami kosa v shranjevanju podatkov, ampak ko pride do dejanske obdelave podatkov, so to res najpreprostejše računske operacije. (Z njimi se ne gre pameti merit, ta se meri v količini in povezanosti podatkov itd)

edit: aja, neumni se mi zdijo grafi eksponentnih funkcij, ki vsebujejo računsko moč procesorjev. Če cel jupiter pretvorijo v diamanten računalnik, bo funkcija sky high, raja bo vesela, znanstveniki ponosni.

ampak SAI ne bo od nikoder.

Pravijo da bo potrebno več kot 10 let za računalnik da doseže computing power možganov.

Kaj ti majstri ne poznajo kalkulatorja? Majhne mašinice, ki je bila v uporabi že kmalu v prejšnjem stoletju?

Ker niso naši možgani namreč nič pametnejši od preprostega kalkulatorja. Mogoče mašincam manjka kak kilobajt prostora več, da se lahko z nami kosa v shranjevanju podatkov, ampak ko pride do dejanske obdelave podatkov, so to res najpreprostejše računske operacije. (Z njimi se ne gre pameti merit, ta se meri v količini in povezanosti podatkov itd)

edit: aja, neumni se mi zdijo grafi eksponentnih funkcij, ki vsebujejo računsko moč procesorjev. Če cel jupiter pretvorijo v diamanten računalnik, bo funkcija sky high, raja bo vesela, znanstveniki ponosni.

ampak SAI ne bo od nikoder.

Razlaga simulacijo možganov z računalniki:


Mogoče ti bo malo bolj jasno na kaj sem ciljal.