Nadzor prometa ali boj proti terorizmu?

Bellzmet@ Še vedno ne vem, kako lahko zagovarjaš kriminalce, da so samo produkt družbe in da je v bistvu družba kriva za njihovo obnašanje. Jaz spadam v to družbo in se nikakor ne počutim odgovornega za nekoga, ki je zagrešil zločin. In ne morem sprejeti, da nekdo kar pavšalno pravi - družba je kriva. NE, zame je kriv tisti, ki je zagrešil kriminal. Jaz sem tudi odraščal v tej družbi in še lizike iz trgovine nisem nikoli ukradel...pa igram "nasilne" igre, se ga napijem k živina, gledam krvave filme ter najtrše porniče, se družim z Milenkotom in hodim na dopust na Hrvaško.

Še enkrat: kje sem zagovarjal kriminalce? Lahko citiraš del besedila, kjer trdim, da kriminalci niso krivi za svoja dejanja in jih hkrati razrešujem osebne odgovornosti? Menda ne bo težko, sem zapisal cel kup (sranja).

Prosim, da ne igraš bebca po tem forumu. Če boš pretepal slamnate može, se nimava kaj pogovarjat. Ravno tako ne, če misliš moje poante ekstremizirat. Nikjer nisem rekel, da bi se morali posamezniki v družbi čutiti krive za dejanja kriminalcev. Pač pa, ja, del odgovornosti gotovo nosi družba. Nikakor to ne pomeni, da bi se morali posamezniki v družbi kesati in prevzemati odgovornost. Družba je odgovorna kolektivno in v težnji k izboljšanju življenjskih pogojev za vse, bi se IMO v tem primeru morala odločati za pristop, ki bi doprinesel k temu cilju. Ker pa je dejstvo, da subjektivno odgovornost nosijo kriminalci, kaznovalna politika mora ostati. Če se boš potrudil prebrati moj prispevek, boš videl, da sem za težka kriminalna dejanja predlagal delo v kamnolomih, kot včasih; povsem v nasprotju z današnjimi zapori, kjer cel dan lahko lenuharijo, celo gledajo TV in podobno. Kriminalec se mora na najglobji ravni zavesti, da je storil hudo dejanje, prizadel mnogo ljudi. Vendar pa je takšnemu, ki je dojel težo svojega dejanja in je pripravljen (dolga leta) obiskovat anger-management, kognitivno-vedenjske in ostale psihoterapije, potrebno dati novo priložnost in možnost, da povrne dolg družbi. V zaporu ga ne bo povrnil.

Se pravi, kontra temu, kar ti meni predpisuješ, sem celo za hujše oblike kaznovanja in za bolj neposredno vključitev kriminalca v rehabilitacijo. IOW, na moj način bi se obsojenec za najtežja kriminalna dejanja moral precej bolj truditi, da bi do izpusta sploh prišlo. Imel bi torej na izbiro, ali se aktivno vključi v proces rehabilitacije, prevzgoje - ja, celo pranja možganov - ali pa se odloči, da bo v zaporu ostal do smrti.

Kar se pa tiče tebe in tvoje poštenosti navkljub kvarnim vplivom družbe: nekateri so pač genetsko bolj nagnjeni k kriminalu. Nekateri so tudi bolj flegmatični, drugi bolj melanholični, kolerični. Eni so bolj samotarji, drugi ne. Eni živijo v skrajnih razmerah, jih vzgaja ulica, so izpostavljeni skrajnemu fizičnemu, verbalnemu ipd nasilju, drugi pa ne. Očitno ti nisi bil izpostavljen temu. Res, nasilni filmi in porniči gotovo ne ustvarjajo kriminalcev; čustvena zapostavljenost, fizično nasilje, odsotnost trdnih osebnosti in pozitivnih vzornikov v otrokovi primarni familiji in kasneje okolici pa ustvarjajo predispozicije za to. Če je nekdo nesamozavesten in ne zna krotiti svoje jeze, bo hitro potegnil iz žepa nož, ter zabodel naključnega obiskovalca diskota, ker mu je ta stopil na nogo. Precej hitreje, kot npr. ti, ki si samozavestna in izdelana oseba, ki razume, da se v gneči lahko pripeti tudi to.

Gre za procesiranje dogodkov, za obdelovanje signalov iz okolice. Če si "natreniran" oz. si iz svojega otroštva prinesel vedenjski vzorec, da se na določene dogodke odzoveš z nasiljem, je to skorajda refleksno - ne gre za razmišljanje o "prav in narobe". V toliko je torej ODGOVORNA (ne kriva) družba in za boljši jutri je pač moralno, da se takšnim osebam ponudi pomoč. Če jo hočejo. Če pa ne, pa lahko gnijejo v čuzi.

Postava je kljub vsemu kakih 1200-1500 let starejša od nove zaveze.