Nevihte

Pravočasno opozorilo bo pa res pomagalo, če nima kmet nič, s čemer bi zaščitil svoja polja/nasade. V tisti uri pred hudo ... uro, dvomim, da bo pri zavarovalnici sklenil zavarovalno pogodbo.

Jaz ne vem, nisem tega doživel, ampak si predstavljam, da ko človeku odnese streho nad glavo, si nekako to zapomne. Za zmeraj. In bi moral bit nekdo prekleto senilen, da se tudi čez 90 let tega ne bi več spomnil.
btw, tam kjer jaz živim, smo imeli 3 tedne zapored točo. Ne tako hudo, ampak bla je. Do 10. leta sploh nisem znal kaj je to.

Citiram: Tisti pridelovalec, ki se svoje poljščine in nasade odloči zavarovati, je tako deležen pomoči države v višini polovice premije. Za hektar poljščine mora, če odštejemo omenjeno pomoč, ki jo prejme, pridelovalec sam odšteti okrog 20 evrov, za vinograde in sadovnjake zaradi večjega tveganja nekoliko več. Pri posameznih zavarovalnicah je lahko ob določenih pogojih deležen še nekaterih ugodnosti. Pridelek je v osnovi mogoče zavarovati proti toči, požaru in udaru strele, dodatno pa je plodove in posevke možno zavarovati tudi pred posledicami viharja, poplave, pomladanske pozebe in podobno. Kakšne površine pa imate, da tega ne zmorete? Ne me basat.

Zavarovanje za vinograd in sadovnjak je malce specifično in precej dražje. Če je hektar pšenice res 20 evrov je pri vrednosti 15k evrov grozdja zavarovanje cca. 1500 evrov od katerih pol da država. Lahko zavaruješ tudi za manjšo vrednost. V prihodnosti seveda bomo zavarovali, letos pa tako kot 10 let prej nismo in niti eno leto nismo imeli škode zaradi toče. Odkrito povedano o tem nismo razmišljali ker pri nas toče dosedaj ni bilo. In to velja praktično za celotno občino Lenart kar se kmetijskih posevkov tiče. Hiše mislim da imamo vsi zavarovane.
Če bi imeli že prej večkrat točo in škodo zaradi tega bi seveda zavarovali oz. bi se o tem vsaj pozanimali. To da nimamo zavarovanja je sedaj izpadlo kot napaka. V prihodnosti bo itak zavarovano.
Vseeno pa država mora bolj poskrbeti za aktivno zaščito proti toči, zavarovanja gor ali dol.

Kaj tiste mreže proti toči so fejst drage?

Ted, po tem kar govoris, bi rekel, da se kmetijstvo pri nas ne splaca. Sicer sem podobnega mnenja ze kar nekaj casa in se mi zdi, da bi jo najbolje odnesli trije ali stirje 'veleposestniki' pri nas, ki bi skrbeli za vse obdelovalne povrsine v sloveniji. Ce imas deset vinogradov, ti dva na leto stolce, pa ostalih osem pokrije izgubo, ce imas pa enega, pa ti enega stolce in nimas s cem pokrivat izgub.

BigWhale, si že videl revnega kmeta? Pravega kmeta, ne tako popoldanskega. Tudi če ni bil ravno veleposestnik.

pri vrednosti 15k evrov grozdja zavarovanje cca. 1500 evrov od katerih pol da država.

Govoriš o količini grozdja za 15k€? Torej 750€ praviš, bi te stalo zavarovanje.
Narediva primerjavo. Kupiš nov avto za 15k€, ga registriraš in za vsak slučaj ga zavaruješ še kasko, vse skupaj te stane vsaj 1500€. A za avto je smiselno, za pridelek pa ne?

Pa ti tega ne razumeš!!! Avto vendar moraš imet, da se pokažeš pred sosedom. Pa tut če samo zelje ješ, avto mora bit.

Komentarjem zgoraj:

Avta za 15k ni pri hiši, sta dva avtomobila, en star 14 drug pa 12 let. Oba mata le osnovno zavarovanje. Vsaj zadnjih 15 let zavarovanje pridelka ni imelo smisla. V bodoče pa bomo videli, vsaj za določen znesek bomo v prihodnje gotovo zavarovali.
Večina vinogradnikov (in sadjarjev) pa vsaj v našem koncu životari.

V Nm nas je kar dobro zalilo. Na trenutek so se čutila tudi zrna toče.

Fantje, ob cca 22:05 na Ptuju :(


Pozdrav ,Andrej

Fak... Očitno se je vreme res namenilo uničit vse pridelke. V SV Sloveniji smo očitno letos fasali vsi...

Sej pred nekaj leti je bila toča v Črnomlju ob 11 zvečer, pa je takrat vse stolklo. Celo strešno okno je napokalo.

okolica lenarta, natančneje cerkvenjak z okolico je bla katastrofa..zaj smo pa res vsi dobili eno konkretno porcijo, sicer malo večjo kot je postal sliko AndreAS.. po avtih je samo pokalo, strehe naluknjane kot švicarski sir, za eno hišo še vem da je strela udarla not in je kar fajn gorelo..ampak bomo preživeli, upajmo da je bilo to to..

Na s. primorskem ni bilo nic, malo je poskropilo in to je to.

V Slov.Bistrici je bilo vse mirno, v šikolah (proti kidričevemu/ptuju) pa je stolklo vse. Znancem prerešetalo streho, voda vdrla v hišo. Zraven ima novo poslopje z novo kritino pa ni nič narobe, tako da je veliko tudi odvisno od kvalitete kritine itd.

Lokacija:Ptuj
Saj pri nas je šla tudi toča samo kako minuto ali 2, ampak je blo čisto dovolj da polomi šipe na avtih/oknih ter razbije streho. Pri nas na bloku je celo razbilo steklo z vgrajeno žico(ne vem kak je strokovni izraz, armirano steklo? )...
Je pa padala toča nekje v velikosti golf žigice in večje.

poleg zavoda to je lahk v sloveniji mogoče?

Fak kaj je blo spet to ej Na ptuju je sorodnikom en avto totalno razbil, notr blo pouno vode tko da je sam še za odpad, eno stran fasade preluknal, 2 šipi razbil.....njihovim sosedom pa je strešno okno razbil in so mel celo stanovanje poplavlen....skratka ....

Se pravi da bo nov val odškodnin, katere je "dolžna" izplačati država...

Kakšna bedarija! Pred letom nam je poplavlo pol bajte pa nam na kraj pameti ni padlo da bi od države zahtevali pomoč. Nismo meli nič zavarovano, je*** ga, sami smo si bili krivi.

O, saj so popisali, ne da jih je kdo klical... pač nič ni bilo od tega, ker nismo bili sredi Železnikov. Očitno nismo ustrezali nekim kvazi okvrijem, voda ni drla s 30km/h? 3cm premalo blata v hiši? Kamere ne marajo teme/noči?

Uslugo bi nam naredili če bi popravili nasip na reki, nasip zaradi katerega bom moral celo noč bedeti. Vsaj zavarovano je tokrat.

Hja, to je tak, kot da bi šu sredi cerkniškega jezera gradit kočo, potem pa jamrat, da ti je voda use zalila ..

Pyr0Beast> Hja, to je tak, kot da bi šu sredi cerkniškega jezera gradit kočo, potem pa jamrat, da ti je voda use zalila ..

Se strinjam, predlagam da v Ljubljani zasujete Gruberjev kanal in pustite barju svojo pot, potem bomo pa ostali lahko pametovali ok? Lahko pa posodijo komunalne delavce, da enkrat na 10 let očistijo nabrežja, ker sami pač ne smemo podirat vrb, ki tvorijo pragozd na tej državni zemljici.

Stvar je taka, da se nikoli v prejšnjih letih ni gradilo na nevarnih območjih (Plaz, poplave, ugrezi), nato pa je folk navalil ravno tam, ker je videl, da je plac in zemlja poceni. Potem pa vsak vikend poročajo o ljudeh, katerim plaz grozi, da bo odnesel hišo, namesto da bi utrdili tla, pa tam požagajo še zadnje drevo in pustijo prostor do hiše cca 20cm .. J$#"at ga ..

Jst imam malo drugačno mnenje;
Gozdove smo vsako leto čistili. Podrli smo toliko kot smo rabili za kurjavo, vse vejce so bile pobrane, vse listje smo ponucali za steljo (še pri nas doma, ko sem bil majhen pokovc, smo vse to delali). Ob nalivih se voda v gozdovih ni nikjer zadrževala, vedno je sproti stekla skozi gozd. Ljudje so to vedeli in naredili so male nasipe in uredili hudournike in voda je vedno stekla mimo vsega, brez škode. Hkrati pa so na hribih ostala drevesa, ki so zemljo držala skupaj in take zemlje plaz ne more odnest.
Danes pa ljudje podrejo drevo, pa ne eno, podrejo pol hoste, veje odrežejo in pustijo ležati v gozdu, ker vzamejo samo deblo. Že ko vlečejo debla iz hoste vlečejo za sabo veje, ki se zbijejo skupaj z blatom, hkrati pa ta debla, ki se vlečejo uničijo še korenine ki so v zemlji. Ko pride velik naliv pa voda te vejice še bolj zbije skupaj in naredi se majhen jez z lužo. Ko ta mali jezek popusti, voda na hitro steče naprej do naslednje take luže, kateri jez spet popusti in naenkrat je to kr dost vode, ki priteče iz gozda. Ni več enakomernega pretoka, ki bi ga lahko tudi neurejen hudornik zdržal. Poleg tega smo nehali urejati hudournike, kar pa se hitro pokaže za veliko neumnost. In tako pride do te velikanske škode, ki jo naredi voda, ko pridrvi v kako naselje. Poleg tega pa tudi zaradi podrtja toliko dreves, v zemlji ni več korenin, ki bi zemljo zadrževale in hitro se ob večjem nalivu sproži tudi kak plaz.

Če pa zgradbe pogledaš pa; nekoč so gradili na vrhu gričkov in "klancev". Vse hiše so bile varne pred poplavami in plazovi. Točno se je vedelo, kje je nevarno področje in tja ni rinil nobeden. Omejitev pa je bila v takem primeru voda. Če si živel na vrhu hriba si lahko imel samo kapnico in v veočih poletjih ni zadoščala za napajanje živine v hlevu. Ker pa ljudje smo bitja, ki delujemo po liniji najmanjšega upora, smo se začeli seliti v doline in ob reke ter potoke. Tam je bilo vode dovolj, vendar tudi nevarnosti več, na katere se pa nihče ni oziral. In tako so razne vasice in mesteca postavljena na takih področjih, da bi bilo bolje, da bi se umaknili daleč stran. Ampak 100 let nič, potem pa v enem dnevu vse zgubiš. In vsi se zanašajo na tistih 100 let, da njim se pa to ne bo zgodilo, in tako imamo kar imamo.
Sicer se še danes ve kje so nevarna področja, ampak šop bankovcev tudi to popravi in gradiš lahko kjerkoli hočeš (če imaš dovolj denarja, da podkupiš kakega uradnika, ki ti da potem žegenj za gradnjo, seveda).

V sloveniji se točno vidi da dobesedno nihče več ne ugotavlja kako je s plazovi, saj je novi šentviški predor zgrajen pod območjem, ki samo čaka, da se bo odpeljal v dolino. En zelo zelo hud naliv(nekaj takega kot v železniki lanskega septembra (18. september 2007)) in se bo cel hrib odpeljal.

Seveda je stvar še prej poplavljala, samo stvari so bile urejene, nasipe, obrežja in dno reke se je redno ! vzdrževalo (seveda se je za to tudi nekaj plačalo), dandanes pa folk samo nekaj jamra, namesto, da se organizira, pa reši zadevo.
Države je pa tudi malce čudna in definitivno bi morala prejeti svoj delež krivde zaradi miljon enih majcenih, mičkenih zakonov, kateri ti preprovedujejo, da bi karkoli naredil a ob enem, na drugi strani ni poskrbljeno za težavo.