Dostopnost informacij javne narave

>>Donfilipo, ne štekam čisto, kaj te matra

Simple....ni mi jasno kje so linki (na site-u FRI) do VSEH pdf zapisov iz predavanj in vaj. Sem malce gledal site (10min) pa nisem našel drugega kot informacije za vpisane in tiste ki bi se hoteli vpisati. In razen tvojih linkov iz Slo-tech nobenih linkov do dokumentacije za tiste, ki se iz raznoraznih razlogov (mamo preveč ali premalo otrok...recimo) ne moremo več vpisati Na drugi strani imaš prav. Kvalitetnega in manj kvalitenega materiala je na netu dobesedno na tone...zelo malo v slovenščini...pa nič zato...ampak če že je (in pokazal si da je), potem me matra firbec kje so linki na recimo: zapiski iz predavanj prof.Janeza Lesnine na predmet Okna in vrata ter ostalo pohištvo pri obdelavi podatkov....in potem ko zapopademo to, nas recimo zanima še prof. Dick Organ in njegov predmet: Manipilacija vrstic pri pleteničenju stringov....Skratka ko pogledamo urnik bi se nam zdelo fino, če bi poleg urnika stali tud linki na zapiske ...na Kitajskem recimo tudi videozapiski predavanj, ki jih ne razumemo) in seveda opozorilo...tematika napreduje in če hočete res kaj znati morate priti na predavanje, ki je letos čisto novo in drugačno!!!! see In jasno potem je treba letnik upravičeno neprestano ponavljati. Če kdo ne ponavlja neprestano obstaja sum, da so zapiski iz predavanj vendarle dovolj kvalitetni za nek nivo splošnega znanja. In tega bi veljalo ponuditi (ker je že v slovenščini na FRI siteu) tudi splošni publiki. Boljše kot nič.

donfilipo, večina profesorjev iz fakultete FRI zapiske prodaja v obliki knjig, ki jih izdaja Založba FRI (zato je logično, da jih ne moreš downloadati zastonj kot pdf). Video posnetke predavanj bi si vsi želeli, ampak očitno ni volje za kaj takega.

Thomas, izvoli :-) Če uspeš privatizirati šolstvo, te povabim na pivo. Ampak, ali boš privatiziral potem tudi upravno enoto ? In še precej ostalih ustanov, ki zaračunavajo vse, od vpogledov do podpisov in žigov.

Kopernik razumem in sam rahlo žalostan Ampak kot je že Thomas namignil, bi v okviru koncepta brezplačnega šolstva, prepisi predavanj lahko koristili vsem in ne le vpisanim. Problem se pojavi pri izpitih.Tam gospod profesor oceni na osnovi hic rodos hic salta pui hic še dva deci, ali znaš ali ne...pa tak test en klinc velja dolgoročno. Ampak to niti ni tako merodajno. Če nekdo prebere ali celo pregleda predavanje prof.Luke Kopra, se zdi...da bi to predavanje lahko plačala država. Nekdo je namignil, da bi pravzaprav lahko celo šel na predavanja brez da si vpisan, če se ne motim. Če to drži (please somebody enlighten me), potem obstaja upanje da se sistem izboljša: torej da država postane dosledna...torej janša da zveru za pivo in ta nadribla sistem, da tistih nekaj geekov na vsaki šoli pripravi do tega, da celoten šolski izobraževalni korpus spravijo na net...ali pa da se zadeva opredmeti in za take zadeve plačaš by piece ali pa najboljše celo sponzorira Cockta recimo, ki je gift naše mladosti. Takih sponzoriranih predavanj je kar nekaj in nihče mi ne more trditi, da bi bil to nemogoč zalogaj. Res je nemogoče pripraviti janšo da bi dal zveru za pivo v dobre svrhe...ampak morda gre tudi drugače Naj pripomnem da to da greš na upravno enoto ni javno dobro, to da bi pa lahko prebral zapiske iz faksa za fiziko in potem naredil atomsko bombo pa je....a ne Ampak vseeno, če sem čisto iskren, bi za predavanja če bi bila kvalitetna vsak profesor lahko iztržil dosti več, kot sedaj od založbe FRI ali Založba mladih partizana. Pogoj kvaliteta in odziv publike. tako pa gre vse skupaj nekako protislovno naprej, kot nemška miroljubnost. Ko jim že zaupaš Heintje zapoje abahajči bumbajči bum bum...pa pustmo to

Eno podobno debato, le da o pravu, smo na tem forumu že imeli.

Sem hotel, da se totalno poindeksira - via Google - VSE veljavne zakone, predpise, uredbe...

Ker to je navsezadnje DOLŽNOST države, da brezplačno pove državljanom, kaj ubogat.

Ampak so se pravniki, takrat pd poveljstvom Nore Micke, spravili name, da se mi ni zdelo vredno dalje goniti svojega prava.

Ampak velja za šolsko znanje povsem isto, kot za ius!

Je en pravni princip, po katerem te neznanje ne obvaruje. Rajtam da se reče ignoratio non nocent. Tko nekako, se da poguglat. Namreč, nepoznavanje zakonov ne pomaga.

Zato mora država obveščati državljane o sprejetih zakonih - brezplačno.

Samo potemse grejo biznise s tem obveščanjem tisti, ki so zadolženi (itak plačani) za informiranje ljudstva.

Ja seveda v primeru, če kršiš zakon, ne pomaga, da ne poznaš zakonov. Ampak zakaj ni kaznivo nepoznavanje zakonov kar tako samo po sebi, tudi če jih ne zaenkrat očitno zgolj po sreči, še ne kršiš.

No sej... torej se pričakuje, da če maš srečo jih ne boš kršil, če pa nesrečo jih pa pač boš, ker poznati jih tako ne moreš...

Torej govoriti o spoštovanju zakonov je brezveze, saj težko spoštuješ nekaj kar ne poznaš.

> Zakoni SO objavljeni in dostopni (brezplačno) tudi na internetu.

Nikjer niso totalno poindeksirani. Googlizirani, so to speak.

NISO.

Thomas> Nikjer niso totalno poindeksirani. Googlizirani, so to speak.

Kar je velika škoda. Ker pri nas še vedno večina proletariata nima pojma, kako ogromne pravice dejansko ima. Če bi vedeli, sploh ne bi potrebovali sindikatov.

Ampakl google precej dobro poindeksira našo zakonodajo (kjer je čistopis v praktično vseh primerih na voljo na spletnih straneh državnega zbora in nekaterih drugih). Žal to ni dovolj, saj iskanje terja precej več znanja, kot ga premore povprečen državljan.

Tudi jaz menim, da bi morali znanje v obliki literature, za publikacijo katerega dejansko plačuje država, postaviti na internet (ker "javne knjižnice" pač niso več najbolj rentabilna metoda distribucije) in jih objaviti pod licenco, kakršni so zavezane državne institucije Združenih držav: vse, kar sproducirajo z denarjem davkoplačevalcev, je public domain.

> Zakoni SO objavljeni in dostopni (brezplačno) tudi na internetu.

> Zakoni SO objavljeni in dostopni (brezplačno) tudi na internetu.

Nikjer niso totalno poindeksirani. Googlizirani, so to speak.

In problem ni samo to. Večina zakonov, uredb itd se vsake par mesecev spreminja, dopolnjuje... posebej pogosto ravno oni najbolj pomembni.
Čistopise je še težje najti kot osnovni zakon in besedila sprememb.
Stvar je seveda zelo poenostavljena, če plačaš firmi, ki se s tem ukvarja (nalašč ne bom delal reklame) - je vse lepo urejeno na njihovi internet strani in z dobrim iskalnikom, ampak je vse skupaj seveda dostopno le preko (seveda plačljivega) gesla...

Ena celovita zbirka vseh pravnih predpisov je še meni - kot študentu prava - en kurc vredna. Kaj mi bo, če je pa ne znam brat/razumet/uporabit?

Janezu Novaku pa bo taka zbirka prej ko ne storila več škode kot koristi. V končni fazi bodo največ koristi zopet imeli kvalificirani pravniki.

> Ena celovita zbirka vseh pravnih predpisov je še meni - kot študentu prava - en kurc vredna.

Tebi že mogoče. Za nekater druge bi bila pa silno zanimiva. Logika da te kap! Pa kakšna dobrohotna patronizacija:

> Janezu Novaku pa bo taka zbirka prej ko ne storila več škode kot koristi.

Nikoli nisem maral tegale Dolharja, zdaj ga imam še manj rad.

V prvem odstavku 107. člena se besedilo: "V šolskih letih 1998/1999, 1999/2000 in 2000/2001" nadomesti z besedilom: "V šolskih letih 1999/2000, 2000/2001 in 2001/2002".


Ne morejo narest enega replace in imeti čistopisa?

Ne morejo dat VSEGA gor?

Sem dal nekaj gor, kar JE na netu. Kako naj bi dal nekaj, česar ni?

Vendar sem ga dal gor kot primer, ko ni čistopisa.

Jaz si seveda predstavljam čistopise vseh veljavnih zakonov, predpisov in podobnega. Lepo urejeno in totalno poindeksirano.

Ampak država tega očitno ni sposobna.

> Sem dal nekaj gor, kar JE na netu. Kako naj bi dal nekaj, česar ni?

> Vendar sem ga dal gor kot primer, ko ni čistopisa.

O čem govoriš? Tamle na netu je čistopis. V mojem linku!

Tisti zakon, ki ga je linkal Ziga, dejansko je čistopis. To, da zakon odkazuje na nek drug podzakonski akt, nomotehnično ni več stvar tega zakona.

Sicer razumem, kaj bi Thomas rad. Da bi bil v primeru sklicevanja na podzakonski akt, v besedilu zakona tudi link na ta podzakonski akt. Tokrat se moram strinjati z njim in reči, da bi bil takšen način hyperlinkanja med predpisi veliko bolj prijazen do uporabnika kot sedanji način.

To kar želi Thomas, je sicer že nekaj časa na voljo, a gre za plačljivo storitev enega od slovenskih podjetij. Precej drago plačljivo storitev. Lepo pa bi bilo, če bi takšno storitev ponudila tudi država free of charge.

Menim, da je vseeno bolje, če se ne vnaprej diskvalificira potencialnih uporabnikov takega sistema. Če bo zadeva uporabna samo za 2% slovencev, so be it. Tudi edohodnino uporablja malo ljudi, kar pa ne pomeni, da je neuporabna za tiste, ki jo z veseljem izkoristimo.

> thomas pljuva po sedanjemu vodstvu države?

Nekoliko širše. Po državni upravi in po vseh, ki ne štekajo zadeve. Vendar so tudi drugi v tej temi pripomogli, da je jasno, kaj hočem.

Sicer jaz hočem še nekaj drugega zraven, nekakšno "ultragooglizacijo", vendar o tem ne bom povedal nič več kot to, da bi bila že uporaba tega izraza prej zavajajoča, kot ne.

V vsakem primeru pa eno skrajno cool zadevo.

Hehe ... Sem jaz imel prej tole, s čemer se Google hvali, že okoli 1991. Totalno indeksiranje baze, se reče temu.

Ampak danes niso več taki časi, da bi bili še primerni za takle butast interface.

Najmanj kar je, če vtipkam "Janez" in "Smrekar", si želim vedeti, kako blizu sta si ta dva pojma v iskalnem prostoru. Je morda toliko Janezov in toliko Smrekarjev, da bi se morala skupaj pojaviti dosti večkrat (manjkrat) kot se??

Ali pa da išče po takemle wildcardu "!!!x?x[01]". Regular expressions++.

Plus ene 100 takih fletkano sexy dodatnih inštrumentov, s katerimi bi človek lažje gledal v tole informacijsko Vesolje.

Če ne se ni treba nič duvat.

> Vidiš takrat bi naredil search engine

Takrat smo 3 ljudje naredili tak search. Boljši kot je še danes Googlov v večina pogledih. Smo imeli tudi precej aplikacij okol, ki so ga nucale. Samo takih trojk kot mi, je bilo ene 1000 in nismo bili tržno najuspešnejši. Morebiti celo tehnološko nismo bili ravno No. 1.

Mene search ne zanima več že najmanj od 1996. Ni pa izključeno, da zdejle en dan enmu naflozam, kaj vse je treba narest, za en search kot se šika.

Je bil rešen, ja, teoretično. Samo leta 1991 ni bilo nobene take aplikacije, ki bi to počela.

Google - tehnično gledano - kaj dosti več nima. Bodimo realni.

Ima pa dober model poslovanja, tako kot Pepsi in Toyota.

Bistvo uspeha Googla je poslovni model, ki temelji na oglaševanju, ki temelji na relevantnih zadetkih, ki ne temelji na indeksiranju, temveč na relacijah.

PageRank je začetek Googla, indeksirat so s koncem devetdesetih znali tudi ostali, pa vseeno niso znali pokazat tistega, kar je človek želel.

Vsakič, ko daš tule relevanten link, Googlu pomagaš, da bo naslednjič vrnil boljše rezultate.

Previdno, da ne boste zdrsnili izven tme.

(ne da se mi namreč teme razpolavljat. Če se želite pogovarjat, kateri brskalnik je boljši in kakšno genialno noviteto bi (je) Thomas dodal, dajte si no odpret novo temo )