Vas prvi OS?

No, ce ze nastevamo:

Atari TOS 10
DOS - zadnja verzija ki sem jo mel je bla 6-ka
Win95
Win95 osr-2
Win98
Win2k
WinXP
Gentoo
Ubuntu 6.06
Ubuntu 6.10

Moj prvi OS je tekel na spectrumu ZX 81, samo žal ne vem imena

Uf... Katera stvar je pri vsakem bootu spraševala po datumu in uri? :)

>Uf... Katera stvar je pri vsakem bootu spraševala po datumu in uri? :)

DOS 6.xx in starejši, če niso imeli na razpolago dveh datotek: autoexec.bat in config.sys

config.sys ni bil nujen, ce se prav spomnim.

Ce pa ni bilo autoexec.bat, potem pa ja, te je spraseval za cas in datum.

Vendar je to pocel DOS od verzije 3 naprej. Verjetno tudi prejsnje verzije.

Tle se pa motis. :)

Ne, ne, začetni screen je izgledal nekako takole (čeprav so črke in njihov razpored bile rahlo drugačne oz. pisalo je nekaj drugega, čeprav zelo podobno):

Ja, maš prav. No, pol pa je izgledalo nekako takole:

Klinc, tale dos je bil res zelo primitiven. VMS je v starih verzijah, takrat ko sem jaz začenjal, znal izvesti tudi ukaz:
SHOW ME YOUR ASS

Saj, ampak novejše verzije VMSja imajo boljšo kontrolo in omenjenega ukaza ne prebavijo več.
VMS je čisto fajn, če bi bil malo hitrejši, kar je povezano TUDI s hardverom.

Tole o VMSju ne bo držalo. DCL je kar zmogljiv. Ni sicer tako strukturiran kot bash, je pa bolj berljiv in logičen. Nekatere stvari v bashu (in drugih unix shellih) enostavno nimajo ekvivalenta, pa so zelo uporabne. Prvi, čisto enostaven primer, ki mi pade na misel: $ DIR/SINCE=1-MAR ali pa $ BACKUP/SINCE=BACKUP ...,
- cluster podpora je fenomenalno dodelana,
- vedno zna odlično pospraviti za sabo, če je programer šlampast ali če se zgodi kaj nepričakovanega. Primer: Kako na drugem OS-u zakleniti en resource (karkoli), pa da bo ob odjavi (krešu, killu) procesa to sproščeno? Unixovci običajno delajo fajle, kamor zapišejo npr PID. Fajl ostane, če ga ne zbrišeš. VMS pozna zelo moćne in dodelane locke, ki so celo clustersko podprti.
- medprocesna komunikacija je zelo bogata in dodelana
- varnost na višku, za vsako stvar obstaja kvota in kontrola
- logična imena (ena boljših iznajdb, ki ne vem zakaj niso našla posnemovalcev)
- abstrakcija skoraj vsega (fizični nivo, logični nivo, virtualni nivo), uporabnikom in programerjem ni treba vedeti skoraj nič o HW sestavi (npr. imena diskov, direktorijev, naprav...)
- v zasnovi narejen za mrežni in grid computing (žal ne standardno, ker takrat še ni bilo standardov)
- pravi plug and play veliko pred časom. Med delovanjem lahko izklapljaš celo procesorje in priklapljaš res karkoli, pa ni treba reboota, konfiguriranja ... Menda na svetu obstajajo clusterski VMS sistemi, ki sploh še nikoli niso kompletno bili down (praktično neomejen uptime).

Slabosti:
- splošna počasnost. Asinhronost pozna samo na procesnem nivoju, na sistemskem (kot unixi po defaultu) ne.
- počasen file sistem (sicer zelo veliko možnosti, zelo dodelan, clusterski, ZELO ROBUSTEN - med delovanjem mu lahko ugasneš diske in prižgeš nazaj čez do ~minuto, pa ne bo nič izgubljenega ali pokvarjenega)
- počasna procesna opravila (kreiranje, odmiranje procesov), ker so komplicirani in imajo zelo veliko atributov, kvot...
- slab in počasen TCP/IP stack (tole ni native in je bilo prištukano naknadno)
- dela samo na nestandardnem hardveru


Ukaz $ SHOW ME YOUR ASS je včasih naredil isto kot $ SHOW MEMORY . Ukazi so se interpretirali samo do prve enoličnosti, vse naprej je bilo ignorirano.

kekz: si že slišal za Xenix?

Jaz sem na VMSju kot 'batch' pognal FTP na eni masini, z njim dostopal na nek ftp streznik in potem izvajal DL na tretjo masino, ki je bila tudi VMS.

DECNet ni bil tako zanic zadeva, kakor tudi VMS ne.

Takrat so o tem 'DOS'arji samo sanjali... ;>


Ah, good old sipaks... :)

Jaz tistemu, kar so imeli v ROMU stari računalniki sploh ne bi rekel OS.
ZX81 in Spectrum sta imela v ROM-u vgrajen BASIC, kar je programski jezik in ne OS.
Amiga pa je že imela lep grafični OS ampak programi so se zaganjali brez tega OS-a in tako ni bil nujen
Na začetku si lahko iz diskete zagnal grafični OS ali pa direkt programe v strojnem jeziku brez OS-a.

Potem pa smo čez leta prešli na PC-je in DOS. Command.com je bil pomoje prvi OS, ki ustreza današnji definiciji, se pravi, da si ga namestil na disk in se je vedno zagnal ob zagonu računalnika.
Pred DOS-om so bili programi vedno pisani za računalnik in ne za OS.
Ko pa je prišel DOS pa so se pojavili tudi programi, ki so bili pisani za DOS in ne za računalnik. Tako si prvič moral imeti nameščen OS, da si lahko poganjal programe. Prej tega ni bilo potrebno.

Kolikor jaz vem, je unix obstajal ze pred DOS-om...

Seveda, ampak jaz ga nisem nikoli uporabljal.
Ker je naslov "Vaš prvi OS", sem opisal samo tisto, kar sem sam uporabljal.

Unix je pa star kot zemlja. Že od 1970. leta. Imenoval pa se je Unics, kar se je kasneje zaradi izgovorjave spremenilo v Unix.
Ampak kot rečeno, o njem mi ni nič kaj dosti znanega, zato ne morem komentirati.

Pred DOSom je že obstajalo marsikaj.
Unix(i), VMS, RSX, TOPS-10, TOPS-20, ...
Kaj točno so IBMji uporabljali, mi niti ni znano, ker ni bila moja smer.

Niti PC niti DOS sploh nista začetnika računalništva.
DOS-u manjka veliko stvari, katere vsak (spodoben) OS mora imeti, zato je vprašljivo, če DOS ustreza naziv OS.
Manjkajo: procesi, scheduler, abstrakcija, avtentikacija in security, (spodoben) ukazovni jezik, ...

> zato je vprašljivo, če DOS ustreza naziv OS.

To smo zadnjic ugotavljali ja...