Advanced user anketa [REZULTATI OBJAVLJENI]

a mi lahko kdo pove kje dobim iso (ne live cd)
ker kolko sem ono stran gledal so samo neki tar.gzji...


Ravno Live CD je pri Gentooju "prava stvar". Z njega zbbotaš mašino, na to pa sparticioniraš in sformatiraš disk, vzpopostaviš mrežo, postaviš osnovo sistema, ponovno zbobotaš mašino-tokrat s harda in od tam gradiš dalje.


sem uvidel ko sem prebral nekaj malega instalation handbooka.. nevem.. pač majo čisto drugačno pojmovanje live cdja :)


sprintal 88 stranski handbook...
če bo preveč tekstovno se itak nebom lotil...zame morajo zadeve funkcionirati brez kakega preveč naprezanja.. saj veste kaki je moj moto.. Računalniki so zato, da nam olajšajo delo, ne pa otežijo.

Finta je ravno v tem, da si ti ga ni treba sprintati. Samo preberi ga.

Isti ta dokument imaš na Live CDju. Sicer je na nekoliko odročnem mestu, vendar je na CDju.

Takrat samo stvar odpreš z linksom v prvem terminalu (alt F1), v drugem in naslednjih pa se igraš z instalacijo in vsake toliko z alt-F1 poškiliš v dokument.

Edit: Stvar bo na vseh ostalih terminalih hotela od tebe password za login. Ke prassworda ne poznaš, si z ukazom "passwd" nastavi password na nekaj enostavnega, recimo "a" ali kaj podobnega. Nato se z ALT_Fx zlogiraj še v ostale terminale in na prvem odpri dokument z navodili, na drugem terminalu pa izvajaj dejanjse ukaze....

Poglej v mapo /mnt/cdrom/docs ali nekaj takega. Tam bi moral biti install.html ali kaj s podobnim imenom. Če ni index.html .

Jebemti Gentoo. Dokumentacija jim je bila vedno šibka točka...

Pa niti ne dokumentacija, bolj struktura dokumentacije...

Pri starejših Live CDjih sta bila vedno install.txt in install.html v mapi, kjer se je zbudil tvoj CD in si ju imel vedno pod nosom.

SEdaj je dokumentacija par map stran, tudi v home mapi nimaš linka nanjo in rabiš pogledat v dokumentacij da zveš kakko pridet do nje,,,

No ja, bo že.

V glavnem, ne se matrat s printanjem. Save the trees...

treba videt zakaj tako visoko kotira :)

Aja, pa ko boš hotel odpreti html v CLI-ju, ga odpri z linksom, ne pa recimo z lynxom. Gentoo Live CD slednjega nima, poleg tega se mi zdi links boljši.
Odtipkaš torej "links _ime_dokumenta_ "

Kar se tekstovne nastavitve in postavitve sistema tiče, se mi zdi kar upravičena. O svojem sistemu moraš vedet vsaj nekaj. Moraš vedet, kje so konfiguracijske datoteke in kje se nastavlja kaj.

Saj stvar je dokaj simpl, le prebrati je treba navodila.
Gentoo je precej izviren tu in te stvari moraš obvladati.

Ne gre za nikakršen bavbav in praktično vsi config fileti imajo že primere in help vgrajene v remarkane linije.
Le brati je treba znat.

V grobem- da se boš lažje znašel- nekaj besed:

Vse Linux distribucije, ki si jih do sedaj imel v rokah imajo fiksne runlevele. Runlevel si lahkko predtstavljaš kokt tisti startni menu v Winsih, kjer lahko izbiraš normalen zagon sistema, varni zagon, varni zagon z mrežo,DOS itd.

Pri Linuxu laufajo stvari takole:

Ko kernel poskenira mašino, aktivira vse potrebne module itd, prebere datoteko /etc/fstab na osnovni particiji in glede na njeno vsebino zmounta vse particije, tudi osnovno.
S tem pripravi teren za zagon sistema. Potem požene program "init" in kar se kernela tiče, je opravil svoje. Dalje samo posluša zahteve inita in njegovih potomcev in izvršuje ukaze, ki se nanašajo na upravljanje stroja.

Init je odgovoren za zagon in delo sistema. Prebere filetek inittab, kjer so neka osnovna navodila za zagon prvih programov. Nato prebere v inittabu, v kateri runlevel mora spravit sistem (1-6) in se loti dela. Za vsak runlevel ima svoj direktorij, v katerem so imena filetov s transparetnimi programi, ki jih mora štartat.

Tu se Gentoo razlikuje od ostalih distribucij, saj za imena runlevelov ne uporablja številk ampak prava imena. To so naredili tako, da init spravi sistem po štartu na runlevel 3, potem pa se s konceptom runlevelov naprej ukvarja gentoojev skript "rc", ki pogleda v vsebino direktorija /etc/runlevels/default in tam štarta vse programe, na katere kažejo bližnjice v tej mapi.

No, skorajda. Vsak program, ki za katerega Gentoo pričakuje, da bi ga user znal hoteti imeti v stroju ob zagonu, ustvari startni skript in ga da v mapo /etc/init.d
Tam so torej skripti za zagon vseh takih programov. Od takega skripta se pričakuje, da bo znal ubogati določene ukaze sistema. Ukazi so različni, vendar obstaja nek najmanjši skupni imenovalec. Tako naj bi vsi skripti zastopili ukaz "start", velika večina pa tudi "stop", "restart" itd.

Če torej recimo inštaliraš program gpm ("dos" prgramček za cut & paste s pomočjo miške), bo Gentoo poleg samega programa ustavri tudi skript za njegov zagon v mapi /etc/init.d
Če hočeš, da se gpm starta ob zagonu sistema, lahko ročno postaviš link na /etc/init.d v mapo /etc/runlevels/default

Ob zagonu bo sistem pognal ta skript z "/etc/init.d/gpm start" in ko ga boš shutdownal, bo skriptu prišepnil "stop".

Kar se tebe tiče, je runlevel samo podmapa v mapi /etc/runlevels in nanj lahko preklopiš sistem v trenutku z "rc _ime_runlevela_" Gentoojev rc skript bo sam pogruntal, katere programe mora pri tem zaštartati, katere lahko pusti pri miru in kaj mora ustaviti.
To je zelo uporabno za stroje, ki lahko delujejo v več režimih- denimo laptopi. Tega imaš lahko doma priklopljenega v domačo mrežo, lahko si z njim na delu/faksu itd in je v drugem mrežnem okolju, lahko si v dosegu WIFI-ja ali povsem odklopljen od sveta. Vsak režim lahko zahteva svoje nastavitve mreže in svoj splet programov in za vsakega imaš lahko svoj runlevel, med katerimi enostavno preklapljaš.

Dodajanje in odvzemanje stvari v runlevel lahko opravljaš z "rc-update" in ti ni treba ročno postavljat linkov v mapo- tu ti samo razlagam, kako stvar v osnovi deluje.

Če se vrnemo nazaj k "initu", ta torej poskrbi za štart storitev, ki so potrebne za level 3 in od tam naprej prepusti skrb za runlevele Gentoojevemu "rc" skriptu.
Če se prav spomnim, ustreza initov runlevel "3" rcjevemu runlevelu "basic".


Poleg runlevelov poskrbi "init" še za to, da na sistemu laufa emulacija terminalov (do katerih prideš z ALT_F1-ALT_F12 itd), in na njih štarta login programe, ki čakajo, da se pojavi "stranka", ki bo vnesla veljavno kombinacijo login/passworda in bodo zanjo štartali veljaven shell ter jo spustili vanj. Init poleg tega stalno skrbi za te login programe in če kakšen kdaj škripne na določenem terminalu, bo init takoj štartal njegovo reinkarnacijo.
To je narejeno zaradi tega, da ti krah logina ne bi preprečil ponovnega logiranja na sistem.

V glavnem, tu se initova vloga konča.


Še nekaj o config filetih.

Pri Gentooju so glavne stvari v mapi /etc/env.d, /etc/conf.d, v datotekah /etc/rc.conf in /etc/make.conf

Vse v mapi /etc/env.d so spremeljivke vseh programov, ki naj bi bile vidne globalno in so v obliki preprostih datotek, od katerih ima vsaka v imenu zaporedno številko in ime programa. Gentoo jih ob štartu prebere vse (ne glede na to, ali bodo določeni programi sploh laufali) in ustvari potrebne spremenljivke,

Ko se v kakem runlevelu odloči, da bo štartal določeno storitev, pred tem prebere še istoimeno datoteko v /etc/conf/_ime _storitve in ustvari privat spremenljivke, ki jih potrebuje program.

v /etc/rc.conf so globalne spremeljivke sistema, ki bi sicer načeloma lahko bile tudi v kaki datoteki v /etc/env, pa so tu iz zgodovinskih razlogov. Tu boš našel denimo layout tipkovnice, jezikovno varianto (ki jo lahko spremeniš iz "us" v "slovene") itd itd.

V /etc/make.conf so neke osnovne spremenljivke, ki jih potrebuje Gentoojev Portage sistem, da lahko prevaja programe za tvoj stroj. Portage uporablja več podatkov kot samo ta file (preberi navodila), vendar je make.conf ključen.

Težko se sedaj spomnim vsega, vendar bodi pozoren na spremeljivke USE, FEATURES, CHOST, CFLAGS, MAKEOPTS, pa še kaj bi se našlo.

Aja, ena od spremenljivk vsebuje seznam mirorjev. Ta je pač zapečen na Live CDju in je mogoče bolj optimalen za kakega američana kot zate.
Zato štartaj "mirrorselect", ki bo poskeniral hitrost do vseh mirrorjev v okolici in temu ustrezno nastavil spremenljivko v make.conf . Sicer traja nekaj časa, ker skript sprejema 100 kiB z vsakega mirrorja in mirrorjev je kar nekaj, a se splača.

Bodi pozoren pri CFLAGS, saj ta spremeljivka določa optimizacije, ki jih bo Portage ukazal C compilerju. Če imaš klasičen 32-bitni stroj, obvezno navedi --march=_ime_cpuja, ki bo gcc podrobno seznanila s tvojim porcesorjem in vklopila vse njegove potenciale. Poleg tega lahko navedeš stopnjo željene optimizacije.
To je pa že stvar legend in mitov.

V glavnem, nič ni narobe z -o2 ali -o3, tudi z -os (optimizacija dolžine kode, dela lepo na AthlonuXP/MP/Bartonu in P3/P4, ne pa na Opteronu) itd.

V filetu bi moral imeti primer CFLAGA, kot je denimo CFLAG="-o2 --march=Pentium2 -pipe" ali kaj podobnega. Tisti "pipe", je opcija, s katero dopoveš C compilerju, da naj si njegove vmesne stopnje podajajo podatke po unix pipeih in ne recimo v filetih na disku, ker je tako prevajanje hitreje- če imaš dovolj rama seveda.

Uff, teh "nekaj besed" se je raztegnilo. Poleg tega sem še vedno spustil 95% stvari.

V glavnem, preberi navodila, vzemi si čas in če kaj ne bo jasno, vprašaj...

brane2 kako ti uspe da napišeš tak dolge poste.. jaz jih pa vseeno brat.. no mislim potem ga preberem ko pridem nazaj.. zdaj moram it. :)


/edit:
aja trenutno inštaliram cobind linux na virtual pcja :)

no jaz sem verjetno pri kakem 7 ali 8 prstnem tipkanju samo sproti popravljam napake ko pišem kaj bolj "uradnega" :)

Ne

Hmm, tako pol-pol. Samo če sem čisto pošten, je pravi odgovor ne.

edit - je pa lepo, da se je potrudil, pa lepo razložil delovanje init skript. Lepa referenca pri mojem bodočem kopanju po init skriptah zdaj bo vsaj kak howto bolj razumljiv

Ne sekiram se z init skriptami. Ko delaš vse avtomatsko, so te nepomembne.

Le dajem vpogled v notranjost, da bo lažje, ko bo treba kaj ročno postoriti. Saj ne da velikkokrat, vendar se lahkko zgodi.

Denimo, če moraš uspospbit kak program, za katerega nimaš ebuilda in ga je treba ročno postavit in dat ustrerzno skripto v določen runlevel...

a bo za mojega celerona 566 vredu stage3 pentium3?
vsaj mislim da celeroni 566 temeljiju na jedru p3...
kaka je sploh razlika med x86 in 686?

a ne bi moral make install ze tega narest? :)


odvisno od recepta- ponavadi pa ne. Ko ti inštaliraš program, sistem ne more vedeti, kdaj in kako ga misliš aktivirati.

Tvoja stvar je, da se odločiš v kateri runlevel ga misliš dati.

To narediš z rc-update add _program_ _runlevels_ ...

jst ob inštalaciji sprašujem če je p3 stage3 okej za c566 ovadva pa se kregata o nekem drobovju.. ah

/edit
ahem ok :)

kak bi v totem tekstovnem načinu videl (gentoo live cd) katere naprave je microsoft virtual pc predstavil?
torej da bi videl če bi stvar špilala ako bi jo dejansko na disk pretočil?

kak bi v totem tekstovnem načinu videl (gentoo live cd) katere naprave je microsoft virtual pc predstavil?
torej da bi videl če bi stvar špilala ako bi jo dejansko na disk pretočil?


Poglej si stvari v mapi /proc. Če je na CDju, lahkko mogoče uporabiš tudi lspci za PCI/AGP kartice...

1. Če instaliraš stage 3 ali GRP, potem programe že imaš in jih lahko uporabljaš. Takrat lahko emergeaš stvari znova v ozadju, medtem ko predpripravlejne programe uporabljaš.

2. Če imaš več strojev v mreži, potem si lahko privoščiš uporabo distccja in vprežeš v to tudi sosednje CPUje. Sam tako zemergeam kompleten KDE v zelo kratkem času na 6-tih Opteronih, povezanih z 1 Gbit mrežo...

IIRC je okrog nekaj testov na to temo. Kot se spomnim, ti pri 32-bitnih strojih lahko več prinese ustrezen --march kot v nebo navite druge optimizacije.

Vsekakor so recimo pri KDEju razlike opazne.

No, sedaj ko je na Gentooju na voljo tudi že tanovi C- gcc 3.4, je trikov v vreči še nekaj več, le ne da se mi spet experimetirati.

Stvar je baje že toliko stabilna, da se da na Opteronu z njo postaviti cel sistem. Folk poroča o nekaj dodatnih procentih samo zaradi tanovega gccja.

Tudi nov profil je že gor za to. Zaenkrat se mi še ne da it v to, bom počakal na naslednji patch, potem pa mogoče instaliram zadevo. Doslej tudi ni imel poštimane nptl podpore, zato me ni zanimal, pravijo pa , da bo to imel v kratkem, če že nima...

Trouble is, če uporabljaš distcc, potem moraš imeti isto verzijo gccja na vseh strojih, na katerih se dogaja compile. Torej ne morem emergeat novega gccja na enem stroju, nato pa še na drugih- oziroma tega ne smem, ko upporabljam distcc. To pa pomeni dodatne zamude.

No, si bom najprej postavil lokalni buildpkg server in si naredil zalogo binarnih buildov, da ne bo treba compileat vsega za vsask stroj posebej.

Folk sicer pravi, da so snovalci napovedovali veliko več, a so potem morali malo zmanjšati pričakovanja in raje prestavili napovedano za gcc 3.5

Kakorkoli že, v Gentoo svetu vlada veliko zanimanje za tanov compiler...

vi.. kak svetovno.. ukazna vrstica v gentoo live cdju.. kuj zmešalo se ji je
za vsak inputan character iz tipkovnice je hodla v novo vrstico... pa še črke ki sem jo pritisno ni izpisala na zaslon.. nekak tak:

livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #
livecd gentoo #

kdaj drugič.. kompajlanje ni moja stvar...

kdaj drugič.. kompajlanje ni moja stvar..


Sosedu, ki je trgovec in o tehniki nima pojma sem enkrat pokazal kako si zrola kernel in uporablja emerge in tip zdaj rastura z Gentoojem.

Nothing to it. Res. Le ko boš eksperimentiral z moduli med make menuconfigom, si izbrano konfiguracijo pred "exitom" shrani s "save" pod nekim svojim imenom.

Jaz recimo uporabljam BraneXXX.cfg, pri čemer namesto XXX vstavim zaporedno številko. Če se torej zmotiš, lahko popraviš katero od prejšnjih izbir, namesto da bi stvari vnašal znova. Le ne pozabi pred ponovnim poskusom narediti "make mrproper" in tako počistiti stvari od prejšnjega poskusa. Drugače se zna zgoditi, da boš imel v kernelu stvari, ki jih sploh nisi izbral, ampak so ostale od prej....

Brane2: n je trenutno koliko? ;)

GAndalfar: ne vem točno na kaj misliš.

Če misliš na ooptimizacijo, uporabljam trenutno -o2, ker na Opteronu na gcc 3.3.3 druge izbire delajo težave. Če misliš tisti XXX, se mi ponavadi zavrti pri kompajlanju kernela tja okrog 4, pri kernelu 2.6.7 imam pa full težave z kombinacijami modulov in sem XXX prignal do 15.

Moj_nick: O.K. Bom nehal. Odgovoru sem pač zato, ker je vprašanje postavil avtor te teme in ker je tema itak praktično zaključena. Caqka je opravil svojo anketo in postal rezultate...

hmm, začel z dosom....pol kmal za tem win 3.11, pol win95....dolg cajta, pol win98 še več cajta...pol winme neki cajta, pol winme+winxp, pol winme+xp+2000 par mescv, pol pa samo še winxp.....

tretuntno WinXP/mozilla
server: Fedora Core1/lynx

naj pove svoje .. ni ga treba zatret no :]

Seveda.

boste dali slikce v prvi post?