Forum » Problemi človeštva » FDV je nekoristen fax
FDV je nekoristen fax
Temo vidijo: vsi
kekz ::
Ali je zdaj dovoljeno rukniti 2x?
V mojih časih je bilo dovoljeno samo 1x. Pa tudi za ponavljanje si imel kot pogoj nekaj opravljenih izpitov.
Brez doseženih pogojev si lahko ruknil samo s pavziranjem neomejeno mnogokrat, kar pa je avtomatično pomenilo izgubo študentskega statusa.
Kasneje so uvedli še, če nisi imel statusa, da si moral izpite plačevati. Jaz sem jih nekaj moral plačati, ko mi je potekel absolventski status. Diplome mi na srečo ni bilo treba plačati.
Zanimivo je bilo pri enem profesorju (za ekonomske predmete), ki je hotel imeti večji "red" in te je za malenkost (npr. malo prepozen prihod v predavalnico) izključil iz izpita. Ko je to metodo želel uporabiti pri meni, sem zahteval, da mi vrne denar. To ga je takoj omehčalo (pravi ekonomist!).
V mojih časih je bilo dovoljeno samo 1x. Pa tudi za ponavljanje si imel kot pogoj nekaj opravljenih izpitov.
Brez doseženih pogojev si lahko ruknil samo s pavziranjem neomejeno mnogokrat, kar pa je avtomatično pomenilo izgubo študentskega statusa.
Kasneje so uvedli še, če nisi imel statusa, da si moral izpite plačevati. Jaz sem jih nekaj moral plačati, ko mi je potekel absolventski status. Diplome mi na srečo ni bilo treba plačati.
Zanimivo je bilo pri enem profesorju (za ekonomske predmete), ki je hotel imeti večji "red" in te je za malenkost (npr. malo prepozen prihod v predavalnico) izključil iz izpita. Ko je to metodo želel uporabiti pri meni, sem zahteval, da mi vrne denar. To ga je takoj omehčalo (pravi ekonomist!).
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: kekz ()
Fizikalko ::
Mogoče so na ministrstvu ugotovili, kako težka je statistika na FDVju in jim dodali še kako leto več.
_marko ::
Ves, da jih zmede, ce morajo stevilke v enacbe vstavljat, namesto krogece barvat! 
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
jype ::
Fizikalko> Problem FDVja je, da je nekoristen, da proizvaja kader za na zavod in da ima premajhno omejitev vpisa.
Zelo lepo bi bilo, če bi pred podajanjem takihle pavšalnih trditev ovrgel delfinčkove statistike, ki jasno kažejo, da to ni res.
Pa niti ni tako malo brezposelnih naravoslovcev, kot se tebi zdi.
Zelo lepo bi bilo, če bi pred podajanjem takihle pavšalnih trditev ovrgel delfinčkove statistike, ki jasno kažejo, da to ni res.
Pa niti ni tako malo brezposelnih naravoslovcev, kot se tebi zdi.
jype ::
Razumljivo, da ne, saj so podkrepljene z jasno navedenimi viri in jasno kažejo, da o temi, v kateri sodeluješ, ne le, da nimaš najmanjšega pojma, ampak se celo krčevito upiraš temu, da bi o njej karkoli izvedel, kar pa te seveda ne ustavi pri podajanju neresničnih in včasih tudi žaljivo skonstruiranih izjav.
Najmanj neresno, če ne že kar abotno obnašanje, sploh za naravoslovca.
Najmanj neresno, če ne že kar abotno obnašanje, sploh za naravoslovca.
Fizikalko ::
Niti ne, ker so bolj ali manj odgovor na naravnost smoponižujoče izjave vrlih FDV wannabejev. Žal.
Sicer pa - gnostično rečeno - dokler me bodo FDVjevci prepričevali o zajebani statistiki in đabe naravoslovnih faxih, težko pričakuješ resno debato. Ker namreč VEM, kakšno statistiko majo oin VEM, kakšna je snov na naravoslovnih faxih.
Glede žaljivosti - ne me smejat. Užaljenost še ni razlog za obsojanje, da je nekdo žaljiv. Ker potem bi tudi ti svojo zadnjo izjavo lahko s podobno solzavimi očmi še enkrat prebral...
Pa brez zamere.
Sicer pa - gnostično rečeno - dokler me bodo FDVjevci prepričevali o zajebani statistiki in đabe naravoslovnih faxih, težko pričakuješ resno debato. Ker namreč VEM, kakšno statistiko majo oin VEM, kakšna je snov na naravoslovnih faxih.
Glede žaljivosti - ne me smejat. Užaljenost še ni razlog za obsojanje, da je nekdo žaljiv. Ker potem bi tudi ti svojo zadnjo izjavo lahko s podobno solzavimi očmi še enkrat prebral...
Pa brez zamere.
jype ::
Fizikalko> Užaljenost še ni razlog za obsojanje, da je nekdo žaljiv.
Seveda je. Saj ni rečeno, da si rekel kaj neresničnega, napisal si tako, da je bilo žaljivo.
Jaz se načelno čisto strinjam s tvojo primerjavo naravoslovja in družboslovja in ja, tudi mene grdo gledajo družboslovci, ko jim omenim, da sem prepričan, da naravoslovci zmorejo vsak družboslovni faks, obratno pa ne velja (btw, medicina ni družboslovni faks, naravoslovca, ki pri štiridesetih brez večjih težav zdeluje pravno fakulteto, pa poznam osebno), pa jaz ne rečem tega tako, da bi zvenelo žaljivo.
Da se (nekateri) FDVjevci obnašajo kot ovce pa seveda ne more biti izgovor, da se tudi ti, kajne?
Seveda je. Saj ni rečeno, da si rekel kaj neresničnega, napisal si tako, da je bilo žaljivo.
Jaz se načelno čisto strinjam s tvojo primerjavo naravoslovja in družboslovja in ja, tudi mene grdo gledajo družboslovci, ko jim omenim, da sem prepričan, da naravoslovci zmorejo vsak družboslovni faks, obratno pa ne velja (btw, medicina ni družboslovni faks, naravoslovca, ki pri štiridesetih brez večjih težav zdeluje pravno fakulteto, pa poznam osebno), pa jaz ne rečem tega tako, da bi zvenelo žaljivo.
Da se (nekateri) FDVjevci obnašajo kot ovce pa seveda ne more biti izgovor, da se tudi ti, kajne?
Fizikalko ::
IMHO se ne. Le bolj slikovit sem, morda se pa dons še malenkost našpičen. Ampak IMHO niti slučajno žaljiv.
kekz ::
naravoslovca, ki pri štiridesetih brez večjih težav zdeluje pravno fakulteto
Kaj je tu pomemben podatek? Starost? Da je naravoslovec? Da dela pravo?
Jaz osebno poznam tehnika, ki pri štiridesetih brez večjih težav zdeluje tehnično smer.
jype ::
Lej, mene ne moreš užalit s tem ko težiš, lahko pa postanem siten, ko rečeš, da FDV proizvaja brezposelne diplomante.
Če je verjeti državni agenciji, ki se ukvarja z brezposelnimi, potem to ni res in je to neresnično, pa predstavljam si, da je za FDVjevce tudi žaljivo.
Mene nič ne gane, da se tisti "research" nonstop hvali, kakšna smetana da so FDVjevci, pa da ma stalno pripombe o tem kako oh in sploh so superiorno zaposljivi. Pravzaprav je edino, kar je tam not uporabnega, statistični podatki. Njihova interpretacija je bolj ali manj slavospev FDV, ki se s podatki ne ubada prav dosti. Ampak podatkom jaz kljub temu verjamem, ker je spodaj napisan vir.
kekz> Kaj je tu pomemben podatek? Starost? Da je naravoslovec? Da dela pravo?
Da se pravno fakulteto pogosto omeni kot eno "težjih družboslovnih".
Ostale naj bi bile lažje :)
Če je verjeti državni agenciji, ki se ukvarja z brezposelnimi, potem to ni res in je to neresnično, pa predstavljam si, da je za FDVjevce tudi žaljivo.
Mene nič ne gane, da se tisti "research" nonstop hvali, kakšna smetana da so FDVjevci, pa da ma stalno pripombe o tem kako oh in sploh so superiorno zaposljivi. Pravzaprav je edino, kar je tam not uporabnega, statistični podatki. Njihova interpretacija je bolj ali manj slavospev FDV, ki se s podatki ne ubada prav dosti. Ampak podatkom jaz kljub temu verjamem, ker je spodaj napisan vir.
kekz> Kaj je tu pomemben podatek? Starost? Da je naravoslovec? Da dela pravo?
Da se pravno fakulteto pogosto omeni kot eno "težjih družboslovnih".
Ostale naj bi bile lažje :)
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: jype ()
jype ::
Seveda je argument.
Predstavljaj si naravoslovca, ki odpre temo, v kateri kritizira državo, ker spodbuja vpis na družboslovje, ko se že lep čas potem ljudje, ki tam diplomirajo, ne morejo zaposliti, naravoslovnega kadra pa povsod primanjkuje.
Potem pride v temo en aroganten družboslovec in reče, da naravoslovni faksi itak proizvajajo samo folk za na zavod in da bi jih blo treba podret, al pa naj bodo privat faksi.
Ti mu potem postrežeš s statističnimi podatki (ki, jasno, izvirajo iz naravoslovnega faksa, od kje pa naj bi) in on ti reče, da na samoraziskave pa sploh odgovarjal ne bo. In naprej trdi neumnosti.
Bedast način komunikacije.
I honestly think you ought to sit down calmly, take a stress pill and think things over.
Predstavljaj si naravoslovca, ki odpre temo, v kateri kritizira državo, ker spodbuja vpis na družboslovje, ko se že lep čas potem ljudje, ki tam diplomirajo, ne morejo zaposliti, naravoslovnega kadra pa povsod primanjkuje.
Potem pride v temo en aroganten družboslovec in reče, da naravoslovni faksi itak proizvajajo samo folk za na zavod in da bi jih blo treba podret, al pa naj bodo privat faksi.
Ti mu potem postrežeš s statističnimi podatki (ki, jasno, izvirajo iz naravoslovnega faksa, od kje pa naj bi) in on ti reče, da na samoraziskave pa sploh odgovarjal ne bo. In naprej trdi neumnosti.
Bedast način komunikacije.
I honestly think you ought to sit down calmly, take a stress pill and think things over.
Fizikalko ::
Glede raziskave sem ti že odgovoril. BTW, tudi Al Gore navaja v svojem filmu vire. Vprašanje samo, kako verodostojni so.
Ima pa tista raziskava že tako ali tako par takih cvetk, da te glava peče. Eno sem že omenil.
Ima pa tista raziskava že tako ali tako par takih cvetk, da te glava peče. Eno sem že omenil.
jype ::
Česar nočeš razumet je, da "Vprašanje samo, kako verodostojni so." lahko reče vsak, ki se mu ne ljubi podatkov preverjati.
Fizikalko ::
Lepo te prosim, daj si poglej, kako trapasto so podani viri. Sploh niso zbrani kjerkoli, temveč so omenjeni sproti in to samo z imenom avtorja in letnico. Velikokrat gre za samoreferenco. Ostali so tudi FDVjevci.
Če bi tako skropucalo oddal kdo na Štefanu, bi mu hitro odklenkalo.
Če bi tako skropucalo oddal kdo na Štefanu, bi mu hitro odklenkalo.
Fizikalko ::
No,, sicer pa, če že zaupaš tej raziskavi...:
Že to, da se avtorju 8 mesecev in pol valjanja po zavodu (povprečno) zdi "samo", ti vse pove.
Že to, da se avtorju 8 mesecev in pol valjanja po zavodu (povprečno) zdi "samo", ti vse pove.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: Fizikalko ()
overlord_tm ::
45 komunikologov
29 kulturologov
44 novinarjev
114 raznoraznih politologov
140 sociologov
5 obramboslovcev
--------------------------------
377
53 inženirjev elektrotehnike
6 inženirjev računalništva in informatike
79 inženirjev strojništva (od tega jih je večina dedkov)
--------------------------------
138
Lahko zaposljiv kader?
Pod družboslovci ni pravnikov, ekonomistov, ki predstavljajo kar lepo številko na zavodu.
Ček it out
29 kulturologov
44 novinarjev
114 raznoraznih politologov
140 sociologov
5 obramboslovcev
--------------------------------
377
53 inženirjev elektrotehnike
6 inženirjev računalništva in informatike
79 inženirjev strojništva (od tega jih je večina dedkov)
--------------------------------
138
Lahko zaposljiv kader?
Pod družboslovci ni pravnikov, ekonomistov, ki predstavljajo kar lepo številko na zavodu.
Ček it out
borchi ::
> Že to, da se avtorju 8 mesecev in pol valjanja po zavodu (povprečno) zdi "samo", ti vse pove.
da lahko naravoslovne fakse delajo funkcionalno nepismeni* pa tudi nekaj pove o teh faksih, al kaj?
* ker tam piše, da se je čas prebit na zavodu od leta 1994 povečal le za dobrih 6%.
da lahko naravoslovne fakse delajo funkcionalno nepismeni* pa tudi nekaj pove o teh faksih, al kaj?
* ker tam piše, da se je čas prebit na zavodu od leta 1994 povečal le za dobrih 6%.
l'jga
Fizikalko ::
Ja, in? Aha, se pravi, je 8 mesecev in pol kul samo zato, ker je bilo leta 1994 8 mesecev? To je šele pametno razmišljanje, ni kaj!
borchi ::
ne. samo hotel sem pokazat, da mogoče z razlogom nekateri naravoslovci naravoslovne predmete študirajo 10x dlje kot družboslovci družboslovne.
je treba znat brat.
je treba znat brat.
l'jga
Pisat tudi. 
delfinus ::
Studija muci nekatere vidim in tukaj bom stopil v bran. Se enkrat, da razjasnim s kaksnim namenom je nastala:
- prenova studijskih programov na FDV in ugotoviti prednosti slabosti studija na FDV,
- samoevalvacija studijskih programov v letu 2004 (slednjo aktivnost izvajajo vse fakultete UNI-LJ vsako leto, nekatere bolj druge manj uspesno),
- pokazati na deficit in suficit kadra, ki prihaja s FDV,
- ni noben slavospev in dvigovanje v oblake, saj je ciljni uporabnik studije FDV,
- avtor skozi razpravo ohranja dobrsnjo mero distance, je kriticen in izhaja iz empiricnih podatkov, ki so pridobljeni od Zavoda RS za zaposlovanja in s pomocjo raziskave med diplomanti FDV (generacija 1990-2003)
Deskriditaciaj avtorja je popolnoma neosnovana. Natancno si poglejte njegove reference COBISS in njegovo raziskovalno delo SICRIS.
- prenova studijskih programov na FDV in ugotoviti prednosti slabosti studija na FDV,
- samoevalvacija studijskih programov v letu 2004 (slednjo aktivnost izvajajo vse fakultete UNI-LJ vsako leto, nekatere bolj druge manj uspesno),
- pokazati na deficit in suficit kadra, ki prihaja s FDV,
- ni noben slavospev in dvigovanje v oblake, saj je ciljni uporabnik studije FDV,
- avtor skozi razpravo ohranja dobrsnjo mero distance, je kriticen in izhaja iz empiricnih podatkov, ki so pridobljeni od Zavoda RS za zaposlovanja in s pomocjo raziskave med diplomanti FDV (generacija 1990-2003)
Deskriditaciaj avtorja je popolnoma neosnovana. Natancno si poglejte njegove reference COBISS in njegovo raziskovalno delo SICRIS.
miko 55 ::
nisem bral vsega, ampak prvi post je prva liga. tut kakšena filozofska smer je beda ala psihologija, sociologija. itd...
kaj kramp, les v roke pa naredimo vse kar nas obdaja. ok avta pač ne ampak večino izdelkov kateri vsaj obdajajo ob pregledovanju slo-techa se da. tut komp itd
kaj kramp, les v roke pa naredimo vse kar nas obdaja. ok avta pač ne ampak večino izdelkov kateri vsaj obdajajo ob pregledovanju slo-techa se da. tut komp itd
LP
2 GOOD 2 B 4GOT10
NAJPREPROSTEJŠA RAZLAGA JE NAJVERJETNEJŠA
2 GOOD 2 B 4GOT10
NAJPREPROSTEJŠA RAZLAGA JE NAJVERJETNEJŠA
Daedalus ::
Deskriditaciaj avtorja je popolnoma neosnovana.
Kak to misliš? Če Fizikalko, oborožen z dokazi pravi, da je avtor fo0, pol je fo0, drugače sploh ne more bit
Kak to misliš? Če Fizikalko, oborožen z dokazi pravi, da je avtor fo0, pol je fo0, drugače sploh ne more bit
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
Fizikalko ::
Dej no nehaj z nizkimi udarci. Pljuvam po ČLANKU, ne po avtorju. Jasno?
Članek ima vse tiste minuse, ki sem jih že nasštel. Avtorejve dosedanje reference so ilerevantne. Še celo v minus mu jih štejem, ker namreč težko razumem, da nekdo, ki je tako hud, da ven tako skropucalo.
Članek ima vse tiste minuse, ki sem jih že nasštel. Avtorejve dosedanje reference so ilerevantne. Še celo v minus mu jih štejem, ker namreč težko razumem, da nekdo, ki je tako hud, da ven tako skropucalo.
OChack ::
malce off........ mislm da vsi faxi dokj zavirajo osebnostni razvoj posameznika, če se le ta sam ne pobriga in pozanima pri prfoksih ki so temi naklonjeni, hvalabogu mamo na FE nekaj takih, je pa zanimiv d as ena teh fakultetah skoz kao neki razvijajo pa neki projekti....sam kdo to dela? pomoje sam denar pobašejo, ko bi pa kero aparaturo rabu pa ni keša, mislm slaba slaba...
hec je tud bolonski sistem samo ta slabe fakultete so ga baje sprejele, po evropi ga bolše fakultete nočjo, EF je bal ena prva izme dnjih ki ga je pol veste kok suck,za FDV ne evm.....
hec je tud bolonski sistem samo ta slabe fakultete so ga baje sprejele, po evropi ga bolše fakultete nočjo, EF je bal ena prva izme dnjih ki ga je pol veste kok suck,za FDV ne evm.....
Int€l inside, IDIOT Outside
Zgodovina sprememb…
- spremenil: OChack ()
OChack ::
....in 73% statističnih raziskav je statistično napačnih, tko d apr FDVjevcih velja......si z nogam v ledu pa glava je v ognju, povprečje je pa vredu
Int€l inside, IDIOT Outside
bzp ::
Brez raznih projektov bi marsikateri laboratorij na FE bil v še slabšem stanju kot je. Bi pa IMHO precej več morali sodelovati z industrijo, ker up-to-date zadev drugače študent ne bo videl. Simple as that.
Btw, a so fakultete plačane glede na št. študentov? Najbrž ni vseeno ali je potrebna oprema za študij kreda+tabla ali pa več-tisoč-evrska oprema. Hm, mogoče je zato v precej (FE) knjigah RS232 še vedno predstavljen kot zadnja noviteta
Btw, a so fakultete plačane glede na št. študentov? Najbrž ni vseeno ali je potrebna oprema za študij kreda+tabla ali pa več-tisoč-evrska oprema. Hm, mogoče je zato v precej (FE) knjigah RS232 še vedno predstavljen kot zadnja noviteta
gzibret ::
Malo offt. - glede šoprijenja s cobiss-om.
Moram rečt, da je tudi tukaj bodočim družboslovnim raziskovalcem kar lepo postlano. Med tem, ko se moram naravoslovci in tehniki matrati s sci objavami (tuje, "ugledne" znanstvene revije), da dobimo tiste "zlate" točke, družboslovci objavljajo dobesedno v Cicibanu, pa dobijo taiste "zlate" točke.
Beda
PS - ne cicibana resno vzet, je zgolj za ilustracijo. Da ne bo kdo užaljen.
Moram rečt, da je tudi tukaj bodočim družboslovnim raziskovalcem kar lepo postlano. Med tem, ko se moram naravoslovci in tehniki matrati s sci objavami (tuje, "ugledne" znanstvene revije), da dobimo tiste "zlate" točke, družboslovci objavljajo dobesedno v Cicibanu, pa dobijo taiste "zlate" točke.
Beda
PS - ne cicibana resno vzet, je zgolj za ilustracijo. Da ne bo kdo užaljen.
Vse je za neki dobr!
Fizikalko ::
Saj sem itak rekel, da so dosedanje reference irelevantne. Pa tudi če bi bile, je gzibret nakazal kvaliteto le-teh.
delfinus ::
Da ne bomo klobase zamesali prevec. Raziskovalcem je popolnoma jasno glede tega kaksni so kriteriji ovrednotenja njihovih znanstvenih in strokovnih publikacij, ko jih le ti objavljajo. Se pa strinjam, da je na podrocju druzboslovja vecja kolicina publikacij in je zato vec priloznosti za publiciranje. Druzboslovci povecinoma svoje izsledke raziskav publicirajo, spet pa je to odvisno v kateri reviji in koliko steje. Npr za pridobitev raziskovalnega projekta je v SLO dovolj 40 tock v zadnjih 5 letih, kar pa ni tako veliko, da tega ne bi mogli dosegati raziskovalci iz NAR-TEH podrocji. Nsportno so tudi zelo dobri v tem.
Tudi objavljanje v reviji z visokim impact faktorjem je zelo tezavna za druzboslovce in povezana z raziskovalno odlicnostjo in tudi financami, saj moras ponavadi objavo v taki reviji financirati sam. Tudi na podrocju naravoslovja, tehnicnih, bitehnicnih ved in medicine obstaja ogromna kolicina revij z visokimi impact factorji, tako kot v druzboslovju. Poleg tega pa se na podrocju NAR-TEH ved vrednotijo tudi patenti. Vendar se moram na tem mestu vprasati kje tici razlog, da so raziskovalci s tega podrocja manj uspesni in se srecujejo z vec tezavami pri objavljanju. Vsekakor se mi zdi, da je to povezano s tem, da so raziskovalni laboratoriji v SLO manj konkurecni kot v Z svetu, manj so povezani z industrijo in inovacijskimi podjetji in tako v zelo nizki ravni pridobivajo dodatna financna sredstva od njih neposredno. Tezava je tudi, da slovenska podjetja niso v zadovoljivi meri razvojno naravnana in zato ne spodbujajo dovolj raziskav na podrocju NAR, TEH in BIOTEH ved. Razlog je tudi neobstoj dolocenih dragih merilnih instrumentov, instrumentov, draga osnovna sredstva (kemikalije, materiali) in s tem povezana nizja produktivnost na podrocju objav.
No pa se iz ARRS (Agencija za raziskovanje) kako se vrednotijo clanki:
1.1 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded, s faktorjem vpliva - v prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 80 točk - v drugi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 60 točk - v tretji četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 40 točk - v četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 20 točk
1.2 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI s faktorjem vpliva - nad mediano revij ustrezne kategorije 80 točk - pod mediano revij ustrezne kategorije 40 točk
1.3 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira A&HCI 20 točk
1.4 Znanstveni članek v reviji, ki je ne indeksirajo baze ISI, indeksira pa jo mednarodna bibliografska baza, specializirana za ustrezno vedo ali področje 10 točk
1.5 Znanstveni članek v drugih slovenskih znanstvenih revijah iz seznama agencije 5 točk
1.6 Kratki znanstveni prispevki se ocenjujejo s 80 % točk, kot jih dobivajo znanstveni članki v revijah iste kategorije.
2. Znanstvena knjiga
- knjiga, izdana pri mednarodni (znanstveni) založbi 100 točk
- knjiga izdana pri nacionalni (znanstveni) založbi 50 točk
- knjiga izdana pri drugih založbah 30 točk
posebej pa se ocenjuje se tole:
VIR: ARRS
Za oceno razvojne uspešnosti raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalci, ki morajo biti dokumentirani s pogodbenimi vrednostmi in/ali z ustreznimi dokazili:
* prenos znanja v gospodarstvo (na primer: postavitev in/ali know-how za novo ali izboljšano tehnologijo, postroj, napravo, storitev ali nov oziroma izboljšan izdelek, računalniški program z ustreznim priročnikom, izdelava celotne dokumentacije ali priročnika, vpeljava specifičnih metod v proizvodnjo, večje ali manjše raziskovalno-razvojne naloge, razvoj novih kultivarjev vpisanih v tuje sortne liste ali v sortno listo v Sloveniji ali razvoj priznanih novih kultivarjev in drugo);
* vpetost programske skupine v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah ter na samostojnih visokošolskih zavodih;
* visokošolski učbeniki;
* podeljen patent ali prodaja patentnih pravic;
* razvojno in strokovno delo v podporo znanstvenemu raziskovanju (baze podatkov, indikatorji, specializirani tezavri, slovarji, leksikoni in drugo);
* razvoj sistemskih, normativnih, programskih, metodoloških in organizacijskih rešitev vključno z raziskavami, evalvacijami, recenzijami, ekspertizami in elaborati za potrebe posameznih družbenih podsistemov in
* objavljena strokovna dela.
Tudi objavljanje v reviji z visokim impact faktorjem je zelo tezavna za druzboslovce in povezana z raziskovalno odlicnostjo in tudi financami, saj moras ponavadi objavo v taki reviji financirati sam. Tudi na podrocju naravoslovja, tehnicnih, bitehnicnih ved in medicine obstaja ogromna kolicina revij z visokimi impact factorji, tako kot v druzboslovju. Poleg tega pa se na podrocju NAR-TEH ved vrednotijo tudi patenti. Vendar se moram na tem mestu vprasati kje tici razlog, da so raziskovalci s tega podrocja manj uspesni in se srecujejo z vec tezavami pri objavljanju. Vsekakor se mi zdi, da je to povezano s tem, da so raziskovalni laboratoriji v SLO manj konkurecni kot v Z svetu, manj so povezani z industrijo in inovacijskimi podjetji in tako v zelo nizki ravni pridobivajo dodatna financna sredstva od njih neposredno. Tezava je tudi, da slovenska podjetja niso v zadovoljivi meri razvojno naravnana in zato ne spodbujajo dovolj raziskav na podrocju NAR, TEH in BIOTEH ved. Razlog je tudi neobstoj dolocenih dragih merilnih instrumentov, instrumentov, draga osnovna sredstva (kemikalije, materiali) in s tem povezana nizja produktivnost na podrocju objav.
No pa se iz ARRS (Agencija za raziskovanje) kako se vrednotijo clanki:
1.1 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SCI Expanded, s faktorjem vpliva - v prvi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 80 točk - v drugi četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 60 točk - v tretji četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 40 točk - v četrti četrtini revij ustrezne vsebinske kategorije 20 točk
1.2 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira SSCI s faktorjem vpliva - nad mediano revij ustrezne kategorije 80 točk - pod mediano revij ustrezne kategorije 40 točk
1.3 Znanstveni članek v reviji, ki jo indeksira A&HCI 20 točk
1.4 Znanstveni članek v reviji, ki je ne indeksirajo baze ISI, indeksira pa jo mednarodna bibliografska baza, specializirana za ustrezno vedo ali področje 10 točk
1.5 Znanstveni članek v drugih slovenskih znanstvenih revijah iz seznama agencije 5 točk
1.6 Kratki znanstveni prispevki se ocenjujejo s 80 % točk, kot jih dobivajo znanstveni članki v revijah iste kategorije.
2. Znanstvena knjiga
- knjiga, izdana pri mednarodni (znanstveni) založbi 100 točk
- knjiga izdana pri nacionalni (znanstveni) založbi 50 točk
- knjiga izdana pri drugih založbah 30 točk
posebej pa se ocenjuje se tole:
VIR: ARRS
Za oceno razvojne uspešnosti raziskovalcev se uporabljajo naslednji kazalci, ki morajo biti dokumentirani s pogodbenimi vrednostmi in/ali z ustreznimi dokazili:
* prenos znanja v gospodarstvo (na primer: postavitev in/ali know-how za novo ali izboljšano tehnologijo, postroj, napravo, storitev ali nov oziroma izboljšan izdelek, računalniški program z ustreznim priročnikom, izdelava celotne dokumentacije ali priročnika, vpeljava specifičnih metod v proizvodnjo, večje ali manjše raziskovalno-razvojne naloge, razvoj novih kultivarjev vpisanih v tuje sortne liste ali v sortno listo v Sloveniji ali razvoj priznanih novih kultivarjev in drugo);
* vpetost programske skupine v dodiplomske in podiplomske študijske programe na univerzah ter na samostojnih visokošolskih zavodih;
* visokošolski učbeniki;
* podeljen patent ali prodaja patentnih pravic;
* razvojno in strokovno delo v podporo znanstvenemu raziskovanju (baze podatkov, indikatorji, specializirani tezavri, slovarji, leksikoni in drugo);
* razvoj sistemskih, normativnih, programskih, metodoloških in organizacijskih rešitev vključno z raziskavami, evalvacijami, recenzijami, ekspertizami in elaborati za potrebe posameznih družbenih podsistemov in
* objavljena strokovna dela.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: delfinus ()
gzibret ::
Delfinček - imaš dve vrsti točk. Eno je upoštevano število točk za naravoslovje ("zlate točke" oz Z1), ki jih dobiš z objavami v SCI revijah, drugo pa so vse točke ("plebejske točke" oz Z1+Z2), ki jih ni težko dobiti.
Za ilustracijo, kaj pravi pravilnik (če si že glih mečemo pravilnike pod nos) naj povem, kako se da dobiti zlate Z1 točke na različnih področjih:
∑Z1 - točke znanstvene uspešnosti glede na vedo, ki se upoštevajo v celoti:
1A, 1B, 1C, 2A, 2E, 3A, 3B – naravoslovje, medicina, biotehnika
1A, 1B, 1C, 1D1, 2A, 2E, 3A, 3B – tehnika
1A, 1B, 1C, 1D, 2A, 2B, 2E, 3A, 3B, 3C1 – družboslovje
1A, 1B, 1C, 1D, 1E, 2A, 2B, 2C, 2D, 2E, 3A, 3B, 3C, 3D, 3E, 4D, 4E – humanistika in interdisciplinarne raziskave
Torej, v družboslovju se štejejo celo PRISPEVKI NA DOMAČIH KONFERENCAH .
> Npr za pridobitev raziskovalnega projekta je v SLO dovolj 40 tock v zadnjih 5 letih, kar pa ni tako veliko, da tega ne bi mogli dosegati raziskovalci iz NAR-TEH podrocji.
Za pridobitev temeljnega znanstvenega projekta je treba imeti 100 ZLATIH točk. Za pridobitev aplikativnega projekta (kjer moraš poiskati sofinancerja) pa je treba imeti 20 ali 40 točk (ne vem natančno, neka mizerno nizka cifra). Se strinjam, da ni težko nabratih tistih nekaj točk. Dosti težje je poiskati SOFINANCERJA. Oz. ga že najdeš, samo se moraš dobesedno prostituirati v smislu - jaz ti sofinanciram denar, ti pa mi boš moral zastonj delati poročila (okoljska, strokovna...) nekaj časa. Ali pa se zmeniš, da sofinancerska sredstva z računovodsko čarobno palčko pošlješ nazaj v tisto firmo. Če imaš srečo in dobre odnose s firmo, si v najboljšem primeru dolžan zgolj uslugo.
Tako je. Na žalost. Vseeno pa je bolje imeti nekaj denarja za plačo in raziskave, kot pa nič denarja.
> Tudi objavljanje v reviji z visokim impact faktorjem je zelo tezavna za druzboslovce
Aja, nam pa objavijo vsak drek ali kaj?
> saj moras ponavadi objavo v taki reviji financirati sam
Bwahahahaha.... Ne verjamem. Link prosim, pa bom verjel (koliko revija zaračuna za objavo).
> Poleg tega pa se na podrocju NAR-TEH ved vrednotijo tudi patenti.
Argument, da lahko naravoslovci patentiramo in dobimo točke, je ničen. Cena patenta je minimalno 10.000$. Sej mi ni problem patentirat spodnjih hlač z zadrgo, samo, kdo mi bo dal potrebni denar oz. kje ga bom dobil. Iz mojega žepa za en ušiv patent denar ne bo šel. Nisem tako bogat, da bi patentiral zaradi točk.
Za ilustracijo, kaj pravi pravilnik (če si že glih mečemo pravilnike pod nos) naj povem, kako se da dobiti zlate Z1 točke na različnih področjih:
∑Z1 - točke znanstvene uspešnosti glede na vedo, ki se upoštevajo v celoti:
1A, 1B, 1C, 2A, 2E, 3A, 3B – naravoslovje, medicina, biotehnika
1A, 1B, 1C, 1D1, 2A, 2E, 3A, 3B – tehnika
1A, 1B, 1C, 1D, 2A, 2B, 2E, 3A, 3B, 3C1 – družboslovje
1A, 1B, 1C, 1D, 1E, 2A, 2B, 2C, 2D, 2E, 3A, 3B, 3C, 3D, 3E, 4D, 4E – humanistika in interdisciplinarne raziskave
Torej, v družboslovju se štejejo celo PRISPEVKI NA DOMAČIH KONFERENCAH
.> Npr za pridobitev raziskovalnega projekta je v SLO dovolj 40 tock v zadnjih 5 letih, kar pa ni tako veliko, da tega ne bi mogli dosegati raziskovalci iz NAR-TEH podrocji.
Za pridobitev temeljnega znanstvenega projekta je treba imeti 100 ZLATIH točk. Za pridobitev aplikativnega projekta (kjer moraš poiskati sofinancerja) pa je treba imeti 20 ali 40 točk (ne vem natančno, neka mizerno nizka cifra). Se strinjam, da ni težko nabratih tistih nekaj točk. Dosti težje je poiskati SOFINANCERJA. Oz. ga že najdeš, samo se moraš dobesedno prostituirati v smislu - jaz ti sofinanciram denar, ti pa mi boš moral zastonj delati poročila (okoljska, strokovna...) nekaj časa. Ali pa se zmeniš, da sofinancerska sredstva z računovodsko čarobno palčko pošlješ nazaj v tisto firmo. Če imaš srečo in dobre odnose s firmo, si v najboljšem primeru dolžan zgolj uslugo.
Tako je. Na žalost. Vseeno pa je bolje imeti nekaj denarja za plačo in raziskave, kot pa nič denarja.
> Tudi objavljanje v reviji z visokim impact faktorjem je zelo tezavna za druzboslovce
Aja, nam pa objavijo vsak drek ali kaj?
> saj moras ponavadi objavo v taki reviji financirati sam
Bwahahahaha.... Ne verjamem. Link prosim, pa bom verjel (koliko revija zaračuna za objavo).
> Poleg tega pa se na podrocju NAR-TEH ved vrednotijo tudi patenti.
Argument, da lahko naravoslovci patentiramo in dobimo točke, je ničen. Cena patenta je minimalno 10.000$. Sej mi ni problem patentirat spodnjih hlač z zadrgo, samo, kdo mi bo dal potrebni denar oz. kje ga bom dobil. Iz mojega žepa za en ušiv patent denar ne bo šel. Nisem tako bogat, da bi patentiral zaradi točk.
Vse je za neki dobr!
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: gzibret ()
delfinus ::
na zacetku, ne bijem bitke med tem, da bi primerjal in tekmovali med podrocji druzboslovja in naravoslovno tehnicnimi vedami in iskali krivca za vse zlo. Na obeh podrocjih so uspesni raziskovalci tudi v Sloveniji in to zelim poudariti.
- Pri vrednotenju in upostevanju prispevkov za konference si se malenkost zmotil, velja za podrocje humanistike in ne druzboslovja.
- Jup pri aplikativnem projektu je stevilka nizja in je 40, ker se pac spodbuja na ta nacin, da bi iskali partnerje. Kar se pa tice vlaganj v raziskave pa to vzames ali kot prostitucijo ali pa kot posel. Mas pa prav, da je vcasih tukaj macehov odnos. In tudi operira se bolj ali manj z nizkimi vlozki in to je problem v slov. znanosti na podrocju NAR in TEH ved. Ce pridobis financna sredstva od podjetja vsekakor podjetje tudi pricakuje rezultat, da bo te izsledke uporabilo pri svojem razvoju. Podjetje narocnik, klient, raziskovalec izvajalec raziskovalnega projekta (kur..), placan. Kako pa se odnos vzpostavi in s kom pod kaksnimi pogoji je pa druga storija in tudi na podrocju druzbolovja so podobni problemi, ko delas raziskave za kaksne narocnike iz gospodarstva.
>> Tudi objavljanje v reviji z visokim impact faktorjem je zelo tezavna za druzboslovce
> Aja, nam pa objavijo vsak drek ali kaj?
Nisem trdil kot si verjetno razlozil. Sploh ne. Trdim, da imate vec tezav pri objavah, ker je revij seveda manj in ker je konkurenca za objavo v svetu tako zelo mocna, da je preboj v sam vrh se tezji. Preboj v sam vrh na podrocju druzboslovja - veljajo zelo podobne zakonitosti in je isto zelo tezak.
- Kar se tice financiranja objav. Ni linka in ti ga ne morem dati, ti pa povem iz lastne prakse, ko se srecas z eminetnim gospodom, raziskovalcem, urednikom, clovekom, ki je vse to v eni osebi iz zalozbe Springer Wien New York Werlag, ki zastopa eno izmed revij (sijajna zalozba, revije z najvisjim impact factor na podrocju druzboslovja) in ga nadvse zanima tvoj znanstveni prispevek, nato nakazes, da si zelis objave, potem pa ti pove, da je potrebno pac investirati EUR v to. To je prostitucija kot pravis ze prej). In to ni samo druzboslovje, kolega raziskovalec iz gozdarskega instituta pravi zelo podobno.
> patentiranje in stuff...
Se strinjam in ne trdim drugace, vsekakor raziskovalci ne patentirajo zaradi tock, patentirajo, da zascitijo svoje znanje in vlozek. Patantiranje pa prinasa pac dodatne pike, ki so pac potrebne pri pridobivanju projektov in s tem denarja. Na podrocju NAR, MAT, MED, BIOTEH imajo raziskovalci moznost patentiranja. In + jim stejem, ce imajo raziskovalci vsaj kaj patentirati. V druzboslovju je patentiranje logicno nemogoce, saj druzboslovci nimajo laboratorijev in ne proizvajajo fizicnih materialov.
- Pri vrednotenju in upostevanju prispevkov za konference si se malenkost zmotil, velja za podrocje humanistike in ne druzboslovja.
- Jup pri aplikativnem projektu je stevilka nizja in je 40, ker se pac spodbuja na ta nacin, da bi iskali partnerje. Kar se pa tice vlaganj v raziskave pa to vzames ali kot prostitucijo ali pa kot posel. Mas pa prav, da je vcasih tukaj macehov odnos. In tudi operira se bolj ali manj z nizkimi vlozki in to je problem v slov. znanosti na podrocju NAR in TEH ved. Ce pridobis financna sredstva od podjetja vsekakor podjetje tudi pricakuje rezultat, da bo te izsledke uporabilo pri svojem razvoju. Podjetje narocnik, klient, raziskovalec izvajalec raziskovalnega projekta (kur..), placan. Kako pa se odnos vzpostavi in s kom pod kaksnimi pogoji je pa druga storija in tudi na podrocju druzbolovja so podobni problemi, ko delas raziskave za kaksne narocnike iz gospodarstva.
>> Tudi objavljanje v reviji z visokim impact faktorjem je zelo tezavna za druzboslovce
> Aja, nam pa objavijo vsak drek ali kaj?
Nisem trdil kot si verjetno razlozil. Sploh ne. Trdim, da imate vec tezav pri objavah, ker je revij seveda manj in ker je konkurenca za objavo v svetu tako zelo mocna, da je preboj v sam vrh se tezji. Preboj v sam vrh na podrocju druzboslovja - veljajo zelo podobne zakonitosti in je isto zelo tezak.
- Kar se tice financiranja objav. Ni linka in ti ga ne morem dati, ti pa povem iz lastne prakse, ko se srecas z eminetnim gospodom, raziskovalcem, urednikom, clovekom, ki je vse to v eni osebi iz zalozbe Springer Wien New York Werlag, ki zastopa eno izmed revij (sijajna zalozba, revije z najvisjim impact factor na podrocju druzboslovja) in ga nadvse zanima tvoj znanstveni prispevek, nato nakazes, da si zelis objave, potem pa ti pove, da je potrebno pac investirati EUR v to. To je prostitucija kot pravis ze prej). In to ni samo druzboslovje, kolega raziskovalec iz gozdarskega instituta pravi zelo podobno.
> patentiranje in stuff...
Se strinjam in ne trdim drugace, vsekakor raziskovalci ne patentirajo zaradi tock, patentirajo, da zascitijo svoje znanje in vlozek. Patantiranje pa prinasa pac dodatne pike, ki so pac potrebne pri pridobivanju projektov in s tem denarja. Na podrocju NAR, MAT, MED, BIOTEH imajo raziskovalci moznost patentiranja. In + jim stejem, ce imajo raziskovalci vsaj kaj patentirati. V druzboslovju je patentiranje logicno nemogoce, saj druzboslovci nimajo laboratorijev in ne proizvajajo fizicnih materialov.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: delfinus ()
Matako ::
Prvo kot prvo - ta razprava je zelo površna, kot je opazil delfinček, se tukaj med "naravoslovje" štejejo predvsem tehnično-naravoslovne vede, kar ni čisto prav. Čeprav čisto štekam poanto!
Drugo: neumno je govoriti o tem "da ne rabimo X ljudi s te in te smeri FDV". Stvar je enostavna: kjer je povpraševanje, je ponudba. Očitno pri nas zelo veliko ljudi ŽELI študirati na FDV! Če želite ukiniti kako blefersko smer na FDV raje naredite kampanjo, da se ljudje s temi neumnostmi ne bodo več ukvarjali.
Tukaj pa seveda pridemo do nečesa čisto drugega - del prebivalstva, ki pri nas študira oz. bolje rečeno, je vpisan na kako višješolsko ustanovo. Meni osebno se zdi ta SUMLJIVO, zelo sumljivo visok. Ne bi rad žalil kogarkoli, samo v tej deželi tlačim zemljo že kar lepo število let in sem popolnoma in nedvoumno prepričan, da je primernih ljudi veliko, veliko manj.
Sumim, da je ravno ta, khm... presežek bolj nagnjen k recimo temu "lažje obvladljivim študijem", če veste kaj mislim ;)
Drugo: neumno je govoriti o tem "da ne rabimo X ljudi s te in te smeri FDV". Stvar je enostavna: kjer je povpraševanje, je ponudba. Očitno pri nas zelo veliko ljudi ŽELI študirati na FDV! Če želite ukiniti kako blefersko smer na FDV raje naredite kampanjo, da se ljudje s temi neumnostmi ne bodo več ukvarjali.
Tukaj pa seveda pridemo do nečesa čisto drugega - del prebivalstva, ki pri nas študira oz. bolje rečeno, je vpisan na kako višješolsko ustanovo. Meni osebno se zdi ta SUMLJIVO, zelo sumljivo visok. Ne bi rad žalil kogarkoli, samo v tej deželi tlačim zemljo že kar lepo število let in sem popolnoma in nedvoumno prepričan, da je primernih ljudi veliko, veliko manj.
Sumim, da je ravno ta, khm... presežek bolj nagnjen k recimo temu "lažje obvladljivim študijem", če veste kaj mislim ;)
/\/\.K.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matako ()
jype ::
In, če smo iskreni, je imel prof. dr. Čopič na FMF čisto prav: Fizika je neke vrste varnostna mreža za status.
_marko ::
Matako:
Z mojega vidika je stvar preprosta. Naj vsak študira kaj želi, osebno bi si pa želel, da bi se ljudje vpisovali na smeri, ki bi kasneje proizvedle veliko dodano vrednost, ki bi seveda koristila njim, kot tudi državi.
Z mojega vidika je stvar preprosta. Naj vsak študira kaj želi, osebno bi si pa želel, da bi se ljudje vpisovali na smeri, ki bi kasneje proizvedle veliko dodano vrednost, ki bi seveda koristila njim, kot tudi državi.
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
WarpedGone ::
Dokler se bo iz vseh zvočnikov trobilo samo izobrazba, izobrazba, izobrazba in bo diploma statusni simbol bo tko kot je.
Ko bo enkrat znanje imelo težo, bo drugač.
Ko bo enkrat znanje imelo težo, bo drugač.
Zbogom in hvala za vse ribe
_marko ::
Warped:
So stroke, kjer nimaš kaj iskat brez diplome. Zato, ker na drug način ne moreš dobit tega znanja.
In teh strok ni tako malo.
Pri računalništvu in družboslovju je IMO lažje, ker se lahko sam doma veliko naučiš.
Kaj boš pa počel, če želiš delati v biotehniških, farmacevtskih, kemijskih vodah...
Vseeno ni diploma tako malo...
So stroke, kjer nimaš kaj iskat brez diplome. Zato, ker na drug način ne moreš dobit tega znanja.
In teh strok ni tako malo.
Pri računalništvu in družboslovju je IMO lažje, ker se lahko sam doma veliko naučiš.
Kaj boš pa počel, če želiš delati v biotehniških, farmacevtskih, kemijskih vodah...
Vseeno ni diploma tako malo...
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
kekz ::
Zanimivo bi bilo izvedeti, koliko študentov FDV študira izključno iz razloga, da bodo imeli visoko izobrazbo.
To pomeni, da jih snov v bistvu ne zanima,ampak samo gredo po liniji najmanjšega odpora.
Nekdo bo morda zarobantil, zakaj bi ravno na FDV bili taki. Ampak, zakaj ne?
Ponudba in povpraševanje pri tem igra veliko vlogo in en faks (katerokoli že) je vedno, ki ti za najmanj truda nudi formalno enako priznano izobrazbo.
Saj če bi šli računati porazdelitev, jih je najbrž na vseh faksih nekaj, ki študirajo brez interesa in izključno zaradi končnega naziva. Predvidevam, da je takih na težjih faksih manj, na lažjih pa več.
To pomeni, da jih snov v bistvu ne zanima,ampak samo gredo po liniji najmanjšega odpora.
Nekdo bo morda zarobantil, zakaj bi ravno na FDV bili taki. Ampak, zakaj ne?
Ponudba in povpraševanje pri tem igra veliko vlogo in en faks (katerokoli že) je vedno, ki ti za najmanj truda nudi formalno enako priznano izobrazbo.
Saj če bi šli računati porazdelitev, jih je najbrž na vseh faksih nekaj, ki študirajo brez interesa in izključno zaradi končnega naziva. Predvidevam, da je takih na težjih faksih manj, na lažjih pa več.
kekz ::
kemijskih vodah...
Jaz sem doma skoraj razstrelil sosesko. Enkrat mi je šlo pri enem poizkusu nekaj narobe (mrzlo vodo mi je potegnilo v reaktor s 600 stopinjami
) in potem je bilo 15 hiš naokoli pol ure v umetno ustvarjeni megli. Pa na asfaltu se je tudi dobro poznalo, kamor je švigala para . WarpedGone ::
_marko: se strinjam.
Problem je, da se diploma 'posplošeno' prikazuje kot edini dokaz znanja. In potem maš na državnem razpisu za vzdrževalca rač. omrežja pogoj uni.dipl.ing.rač. Bo pa mrežne kable vštekaval, antiviruse nameščal in včasih kakšno miško zamenjal.
In ker je takšna gonja, da "diploma is your saviour", ves folk hoče na čim lažji način prit do papirja.
Problem je, da se diploma 'posplošeno' prikazuje kot edini dokaz znanja. In potem maš na državnem razpisu za vzdrževalca rač. omrežja pogoj uni.dipl.ing.rač. Bo pa mrežne kable vštekaval, antiviruse nameščal in včasih kakšno miško zamenjal.
In ker je takšna gonja, da "diploma is your saviour", ves folk hoče na čim lažji način prit do papirja.
Zbogom in hvala za vse ribe
_marko ::
A lahko malo bolj podrobno razložiš kaj si počel.
Sliši se zanimivo!
(mrzla in topla voda še ne raztreščita pol soseske)
The saddest aspect of life right now is that science
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
gathers knowledge faster than society gathers wisdom.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Kontakt FDV-jevca/ke (strani: 1 2 3 )Oddelek: Šola | 28583 (25300) | bbbbbb2015 |
| » | KAM na faks? (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 15754 (12980) | sandmat |
| » | Kronično pomanjkanje naravoslovno-tehničnega kadra v Sloveniji (strani: 1 2 3 4 )Oddelek: Problemi človeštva | 28214 (20361) | CaqKa |
| » | Kateri faks (strani: 1 2 )Oddelek: Šola | 22159 (20306) | romat |
| » | Ali je država res zafurana zaradi FDV-jaOddelek: Problemi človeštva | 5286 (3759) | PrimozR |