Staranje in posledice

Če velja verjeti da bomo že čez 10 let jemali prve tabletke za upočasnitev staranja

Eni (mentalno orenk neuravnovešeni imho) to delajo že danes, z lopato. Še svoje pse futrajo z istimi tabletami.

No, tole bomo začeli jest v parih letih, če se obnese.

Pa če bomo morali kupovati na črnem trgu kakor heroin, who cares.

Opozarjam "moraliste" že zdej, da "etičnih ozirov" ne bomo upoštevali. Naj kar oni umrejo.

Thomas - bodo bivalni prostori, hrana in službe rastli enako hitro kot vse večja populacije za delo vse manj sposobnih ljudi?

ALi bomo morali pretrpet živi pekel, preden se dokopljemo praven nesmrtnosti in ne zgolj dolgovečnosti?

> preden se dokopljemo praven nesmrtnosti in ne zgolj dolgovečnosti?

Jaz prvič dvomim, da bodo imortalisti spacali kakšno žavbo tako hitro. Dopuščam pa vsekakor.

V vsakem primeru mi kmalu pridemo z buldožerjem in zglihamo vse, kar prej ni uspelo z lopatkami.

Se mi zdi, da je treba le še par let/desetletij počakati, pa bo življenje povprečnega človeka dolgo in ob tem še kvalitetno beyond our wildest dreams. The future is so bright, I gotta wear sunglasses!

Kaj pa če bo nekdo pritisnil na gumb in bomo dobili hitro jedrsko vojno? Aja, morda pa tukaj vidiš tisto svetlobo...

Ker je možnosti ogromno, dobre pa čisto neraziskane. Ljudje so preveč vraževerni, da bi razmišljali o njih.

Ja.
In to je zato, ker zaradi evolucijskega razvoja človeški možgani deep down še vedno furajo iste (psihološke) mehanizme, ki so se razvili v stotisočih/milijonih let življenja v divjini, pred civilizacijo. (EDIT): Prej je človeška vrsta in njihovi neposredni predniki živela ne kaj dosti drugače kot danes šimpanzi. Civilizacija, stara nekaj tisočletij, je ena izredna recent pogruntavščina oz. sprememba. Taka, v kateri dejansko mi živimo, je pa še neprimerno bolj recent, 200 ali samo dobrih 50 let, odvisno kako (natančno) gledaš. Sicer so človeški možgani izredno prilagodljivi (zato je civilizacija in življenje v njej sploh mogoča), ampak tudi recimo en zmerno premožen prebivalec New Yorka ima v glavi še vedno softver, ki temelji na razmerah življenja v tropu do max. 50 osebkov, kjer je vsak dan fizičnega preživetja negotov.

Sedaj je mnogo teh prastarih psiholoških mehanizmov in instinktov sicer tako ali drugače (večinoma posredno) vpreženih v vzdrževanje in razvoj civilizacije, mnogi so pa... vedno bolj nepotreben šum. In vedno več je (bo) takih.

Bojazen pred neznanim je recimo en tak. Pa bojazen, da po vsakem ugodnem obdobju neizbežno pride neko težko sranje. Kar je bilo v večin primerov do sedaj sicer res, ko smo bili bolj ali manj povsem prepuščeni na milost in nemilost krute "Matere Narave™". Sedaj smo (lahko) vedno manj.