RAID v praksi

Bore malo se ti bo poznalo.
Samo pri večjih datotekah , nekaj 100 k + , pa še teo je uprašanje , kako deluje inkrementalni načn , ker pač recimo ob obdelavi nekega filam , ali karkoli drugega nimaš toliko rama , da bi obdelal vse v ramu. Sicer samo koperanje leti , pa to spet pri večjih datotekah.
V glavnem je IDE Raid nateg , raje investeraj v večji disk , ter razliko dveh invisteraj v boljšo grafično ter ram.
IDE RAID se začne s kontrolerji od 100.000 sit naprej , ki imajo tudi cache . So relativno poceni v primerjavi s SCSI varianto.

za vse ki jih zanima dosti podroben test si naj preberejo:

http://www.tech-report.com/reviews/2001...

no še za pokušino...


Zanimajo me pa predvsem vaše izkušnje z raidom..?

V branje...

Mal offtopic:
ferjan: kako si zadovoljen z MSI K7T TURBO-R in ali ima ta plata D-LEDice gor?
Je pa zelene barve an?

Odločam se med ASUS A7V133 in MSI K7T TURBO-R, še raje pa bi vzel Limited Edition, vendar je ne prodajajo vec, zato bom verjetno vzel ASUSov model, pa jebeš D-LEDice.
Sedaj si lastim BX MASTER in sem zelo zadovoljen z njo, posebej z D-LEDicami.

Da se, jaz imam 4 enote na master in deluje brez težav.

podatki adijo

Imam plato MSI 266 DDR z raid od Promisa gor, pa 2x IBM 40 Gig ata 100 diske..in se pozna res velik ...HDtach test , tud 52 MBit /s
go figure ....

Imam naslednji sistem.
- AMD XP 1700+
- SOYO K7V DRAGON Plus (VIA KT266A in Promise RAID)
- 2xIBM IC35L060AVER07-0 60GB 7200 RAID 0
Na Sandri dosegata diska naslednji rezultat
Tisti, ki govorijo, da RAID ne pohitri zadev, po mojem mnenju sploh še niso videli PC z RAID-om.

Malo sem se razpisal :



Glede nato da se kr naprej sprašujete kaj je raid , ma evo vam vaerzija 2 :

Kaj je RAID ?
Razložil bom v najkrajšem najrazumljivejšem nacinu za vse ki bi radi kej vedeli o tem.

Kratica RAID :
Ala ENG :Redundant Array of Inexpensive Disks , oz. moj SI prvod :redundancna skupina cenovno nedragih diskov , ma če ima kdo bolši prevod pa nej napiše.Ali pa nej gre pogledati v leksikon , mogoče pa se je GOSPOD Toporišic le spomnil ,da bo najprej popuca splošne zadeve , strokovne izraze pa nej pusti še na miru , itd.

RAID 0 ali striping:
V osnovi gre za to da se podatki pišejo na dva ali več diskov hkrati, v blokih enakih velikosti.Če je to dražji IDE RAID kontroler jih lahko daš tudi osem. Za SCSI je pa omejitev kolikor ti praktično oz. teoretično dovoljuje vodilo , model , itd. Velikost zapisa na en disk je ponavadi 64k, lahko pa varera. Odvisno je , zakaj boš uporabil to skupino diskov v gruci raid 0. Ločiti je treba treba da zapis v blokih ni enak tistemu kar prebereš s chkdsk-om ali s čim drugim.Ker če si si izbral blok 64k , to še ne pomeni da se ti bo datoteka zapisalo v teh blokih , ampak v velikosti clustra formateranega diska pod z winsi , ali čim drugim.Kolišni blok si vzameš pri konfiguraciji RAID polja pa je odvisen od namena RAID polja.Ko formateraš disk , se moraš odločiti , ali bo gor malo morje filmov , oz. ogromne datoteka ali več manjših.Če boš imel ogromno velikih datotek , se ti splača formaterati s čimvečjo velikost clustra ,če ne drugega se ti bo poznalo takrat ko boš imel zelo fragmenteran disk. Seveda preden pa se za to odločiš , pa je treba razumeti eno slabost : če imaš velikost datoteke 2k , velikost clustra pa 128k, je šlo v nic
126k prostora na disku ! in če to izgubo prostora ,pomnožite s svojo zalogo JPG slikic, je to koliko prostora v nič ?Prav tako kot RAID 0 piše na vse diske hkrati , tako tudi iz vseh diskov hkrati bere.Tu pa potem rata manjša divijacija prakse od teorije. V večini IDE RAID kontrolerjev je ponavadi rezultat branja praktično N krat hitrejši od samostojnega diska , pisanje pa ne arera od kontrolerja.Seveda je tu treba vedeti , ce imaš IDE RAID , morajo biti diski , vsak na svojem kanalu ,če hočeš imeti prenos res 2x, ker pri IDE diskih kontroler krmili zapisovanje oz. branje na disk , tako dva IDE diska ne moreta delati istocasno , ampak v osnovi cakata kontroler. Pri SCSI je malo drugace .Ce greste gledati po cenikih , boste prebrali cene za SCSI KRMILNIK , ki ba v bistvu sploh ni , ampak je HOST , neke vrste vmesnik med PCI vodilom in SCSI vodilom , krmili vodilo recimo. Zato ima SCSI disk v bistvu če primerjamo z IDE diskom , IDE krmilnik+ploščico na ide diskom.Slabosti RAID 0 je ta da ce dobiva en disk razne težave , lahko na podatke pozabite.Kljub temu da ste porabili le 1% raid polja.
Za IDE RAID varijantami nisem delal z diski z različnimi velikostmi , zato ne vem kaj se zgodi s prostorom ki ostane na večjem disku. Pri SCSI diskih oz SCSI krmilnikih , lahko kriraš iz ostalega dela diska novi volumen , ki ga uporabljaš pod windowsih, itd.

RAID 1 ali mirroring :
Jp tu imamo popolno zašcito podatkov " z izjemo viroze mutiplex" . Če gre en disk kaput , so kopletni podatki enaki tudi po logicnih sektorjih , po fizicnih pa ne , na drugem disku . V glavnem je drugi disk kopija prvega diska.Branje iz diskov je nekako enako od branja od enega samega diska , prav tako pa je pisanje. Razlike so v bistvu minimalne in varerajo od IDE RAID krmilnika. Seveda je tu zahteva da sta IDE diska spet na svojem kanalu. Za SCSI je to spet malo drugace oz. optimizerano. Ce ide diska nebi bila na svojem kanalu , bi prišlo nekako do tega , da bi bilo branje po hitrosti enako samostojnemu disku ,
pisanje pa bi bilo pocasnejše , ker mora drugi disk pocakati da prvi disk zapiše podatke , in šele takrat , lahko drugi disk podatke sprejme in jih zapiše na disk. Pri SCSI diskih pa je nekako tko da Host krmilnik pošlje podatke prvemu disku , nakar se ta disk iskljopi z vodila , in drug disk te podatke sprejme od hosta , nakar se tudi ta disk iskljuci iz vodila. V teoriji bi bilo tudi možno tako da naslovi host oba diska , oz . Prvi disk pošlje podatke drugemu , brez posredovanja hosta , itd , seveda tu
procesor oz. sistem ne ve nic , kaj se dogaja od hosta naprej.
Slabost :Izgubiš 50% prostora kot bi ga imel z RAID 0. Tako zgubiš , ce imaš enak disk, en disk, na racun zašcite.Ta varianta je hardversko bolj primerna kot če si omisliš softwerski mirroring.Branje je ponavadi
htrejše od samostojnega ide diska , ampak je to odvisno spet od krmilnika , pisanje pa počasnejše .

RAID 01 oz. uveljavljeno je ime RAID 10, lažja izgovorjava.
Gre pa se zato da se najprej naredi striping potem pa mirroring. iz tega sledi oznaka RAID 01. Lahko da je pri IDE RAIDih kej drugace , ampak je tako pri SCSI RAID-ih.V osnovi je ta varianta prakticno neuporabna saj pri poceni RAID krmilnikih , ker imajo IDE diski pac svoje omejitve. Pri sCSI varianti pa je to lahko zelo uporabno , sploh ce imaš dva kanala in dosti denarja. Gre se zato da najprej na vsakem
kanalu narediš svoj stipset potem pa ta stripseta postaviš v Mirror. Sicer v tem primeru pridobiš najboljše performance žal pa imaš izgubo 50% ker je polovica velikosti porabljena za mirror.Ta nacin pac je in ni uporaben , ampak za uporabnike Slo-techa , je neuporaben , še sploh ,zaradi cene.

RAID 5 in naprej :
Ta nacin je namenjen predvsem za dražje IDE krmlnike s cachom na krmilniku, žal pa jih ima malo write cache ampak samo read cache.
Za RAID 5 je pa nekako mišljeno tako . Ok imam najmanj tri diske lahko poljubno vec , omejitev je v samem hardweru. Recimo diskov je N iskorišcenega prostora pa je za N-1 . Po domace : vedno boš izgubil velikost enega diska. In to neglede ali so v polju trije diski ali pa 10 , ni važno , le procentualno ti bo iskorišcenost prostora rastla. Namenjen je za pridobitev najbolših performans na račun minimalne zašcite.
Tako laho crkne v polju le en disk , pa ti bo zadeva še vedno delala , imel boš podatke , performace pa bodo zaradi izracuna parity informacij slabša v primeru enega crknenega diska. V osnovi se en disk (tu je
mišljeno tisto N-1) , uporabi za generacijo parity bitov.Se pa parity informacija seli od diska do diska , in ni en disk odoeljen za parity ! Parity je namenjena zato ,da prebere informacijo iz ostalih N-1 diskov in generera kodo , ki bo omogocala generacijo podatkov , ce tudi bo manjkal en disk.Podatki se na samo polje pišejo nekako tako kot pri raid 0 polju v blokih , le da se na enem izmed blokov izracuna party informacija. Seveda pa se je potrebno zavedati , da mora najprej podatke na diske zapisati in šele potem izracunati parity ( najprej write operacija , potem read operacija , generacija parity informacije
, šele nato pa write parity ), to je zaradi varnosti . Pri branju pa prebere vso informacijo iz vseh diskov hkrati , parity je tu nepomembna , razen v primeru , ce je fuc en disk , kjer se mora genererati vsebina s pomocjo parity informacije. Seveda pa je sedaj pomembno kakšen je kontroler , in primerno temu tidi posledica na performance itd.Če imaš write cach , se lahko generera parity informacija že v samem cachu , tako da se zadeve zelo pohitrijo. Obstaja pa tudi varianta ADG , kjer sta uporabljena dva diska za parity , in mora biti kontroler zelo dober z veliko cacha in seveda primerno drag (cca 400000+) , v tem primeru lahko hkrati crknejta dva diska pa bodo podatki še vedno dosegljivi.Performance z večanjem
števila diskov rastejo , tako kot v stripsetu . Za pisanje pa je vse odvisno od cacha.


Splošna navodila :
Nikar ne pricakujte cudežev iz poceni IDE RAID krmilnikov. V osnovi pridobite pri branju za RAID 0 , pisanje pa v osnovi ni hitrejše od samostojnega diska.Najpocašnejši IDE RAID so iz skupine highpoint(HPT) krmilnikov ,so primerno temu najcenejši.Priporocam raje promis fastrack ali Ami krmilnike.
Ce že izbirate za firmo IDE RAID , si omislite krmilnik kot je Adaptec ata RAID 2400a ali 1200 , ampak boste za njih porabili 100.000 sit + ,so pa performance zaradi cacha bolše.
SCSI pa , hm imajo svojo ceno a zato pridobiš na performanci. Razen ce nimate recimo dvoprocesorskih mašin ter gor kakšen konkreten sistem , ki bo na veliko delal R/W , kupi raje ide raid .
Predvsem bo z uporabo SCSI krmilnikov obremenitev procesorja na racun I/O operaci diska , padla v primerjavi z IDE , itd. Bodite pozorni , kaj se zgodi za obremenitev procesorja , ko postavljate RAID

polje.
Veljata pa splošno priporocilo , ni toliko pomembno koliko ima krmilnik cacha , pomebno je koliko ima Write cacha.
Pa še majhna malenkost . Disk se bo hitreje obnašal , če bo imel samo eno particijo! In tu nima nobene veze velikost clustrov , ker če narediš na disku dve identične particije , ter testeraš prvo particijo, nakar zbrišeš obe particije in narediš eno particijo čez celi disk, bo rezultat z isto velikostyo clustrov , bistveno bolši.


Majhen test sem jaz napravil pred novim letom , z dvema 40GB Maxtor ata133 dikoma na hpt krmilniku ter NTFS particijo ,sistem winXP :

Sysoft sandra 2001:
maxtor 1 :27576
Maxtor 2 :27028
RAID-0 : 34656

HD TACH :
Maxtor 1 :
Read Speed average :35259kb/s (MAX :43884kB/s) (MIN ::22187kB/s )
Write Speed average : 21868kb/s (MAX :27078,0kB/s) (MIN ::12784kB/s )
CPU utilization : 5.0 %
Random Access Time :12.9ms

Maxtor 2 :
Read Speed average :35246kB/s (MAX :43966kB/s) (MIN ::21919kB/s ) Write Speed average :21657kB/s (MAX :27364,0kB/s) (MIN ::13971,0kB/s )
CPU utilization : 5.2 %
Random Access Time :12.8ms

RAID -0 :
Read Speed average :35582,7kB/s (MAX :66943,0) (MIN ::22074,0kB/s )
Write Speed average :30460,6kB/s (MAX :39488,0kB/s) (MIN ::20734,0kB/s )
CPU utilization : 6,1%kB/s
Random Access Time :12,9mskB/s

Zanimivo je predvsem to , če gledaš average rezultate , dobiš nekako enake rezultate z ali brez raid0 !

Link testeranj konkretnih IDE RAID krmilnikov :xbitlabs

Hvala ker ste si vzeli čas