Plesne šole

Našel sem različne plese, zdaj mi pa vi povejte kateri je najbolj aktualen ?

ANGLEŠKI VALČEK

Angleški valček (=počasni valček); družabni ples v 3/4 taktu, ki se je razvil v začetku 20. st. iz hitrega valčka in bostona. V začetku se je plesal v veliko počasnejši obliki, 1921. pa so mu dali Angleži dokončno obliko: korak, korak, priključek. Spada v tekmovalni program ST plesov. Tempo je 29-32 taktov/min.. Ritmično je 1. doba povdarjena, vsi trije koraki pa trajajo enako dolgo. K tipičnemu valovanju pripomore zlasti pravilen dvig in spust telesa ( na koncu 1. koraka začnemo dvigati, na koncu 3. pa spustimo ). Različne oblike valčka so se pojavile že okrog l. 1840: Hop Waltz, Slow Waltz, Kensington Crowl...



BEGUINE

Beguine je vrsta rumbe, ki izvira z otoka Martinique. Okoli leta 1930 se je kot družabni ples razširila po ZDA, v Evropo pa je prišla po letu 1945. Ples ima korenine v preoblikovanih cerkvenih pesmih.



BLACK BOTTOM

Black bottom, črna tla, je sodoben ameriški družabni ples, kateregakorak je povzet po črnskih plesih iz istoimenske pokrajine ob Mississippiju. Je počasen fokstrot s sinkopo na tretji četrtinki, nastal leta 1926.



BLUES

Blues (blue devils), melanholija, pobitost, je plesno-pesemska oblika ameriškočrnskega izvora, ki se je razvila v tridesetih letih. Okoli leta 1930 se je blues udomačil v Evropi kot počasen, otožen ples. Zanj je značilno prestopanje z noge na nogo in poudarjeno bočno gibanje na drugo in četrto dobo v taktu.



BOOGIE-WOOGIE

Boogie-woogie; razvil se je ob koncu obdobja swinga ( swing = nihati, vrteti se; ostali plesi: jerry-bug, be bop, rockń´roll...). Je črnskega porekla in izraža občutek veselja. V Evropi se je pojavil ( l. 1940 ) pod imenom JITTERBUG. Plešemo ga s povdarjenim ritmičnim gibanjem, več ali manj na mestu. Plesna drža je odprta in nekoliko obrnjena v promenadni položaj. Osnovno gibanje je sestavljeno iz 6 korakov. 4/4 takt.



BOSSA NOVA

Bossa nova je družabni ples v paru južnoameriškega izvora, ki je prišel v plesne dvorane Evrope in Amerike okoli leta 1960. Ples se je razvil iz brazilske glasbe pod vplivom jazza v povsem novem ritmu (new beat). Značilen je slip zadržani korak na mestu ali v gibanju po prostoru.



BREAK DANCE

Break dance (= prelomiti, zlomiti) je oblika plesa, ki se je v 80.-ih letih razvila v Ameriki in osvojila ves svet. Značilni so nepovezani gibi posameznih delov telesa, ki oponašajo mehanska gibanja robotov, valujoča gibanja, ki oponašajo pretok električnih impulzov skozi telo in gimnastično-akrobatski elementi od enostavnih " glist " in " žab " do zahtevnih obratov na hrbtu, glavi itd. Ples zahteva izredno obvladanost telesa in koordinacijo gibov. Je tudi tekmovalna disciplina.



BUMP

Bump (zaleteti se) je disco ples v paru ali trojki, ki ga sestavlja poskok in dotik plesalcev z deli telesa. Posebej je bil popularen v drugi polovici sedemdesetih let.



BUNY HUG

Buny hug je ameriški družabni ples, nastal v obdobju po letu 1910, ki so ga z razvojem jazza v Evropo zanesli ragtime orkestri.



CAKEWALK

Cakewalk je bahavi ples črncev s severnoameriškega juga, verjetno je nastal med sužnji na plantažah. Na Floridi so organizirali plesna tekmovanja z vedrom vode na glavi, zmagovalec je dobil sladoled, čokolado ali veliko torto, ki jo je razdelil med druge plesalce. Iz tega se je razvil v začetku 20. stoletja priljubljen zabaviščni ples z visokim dviganjem kolen, nazaj nagnjenim telesom in galvo ter z prekrižanimi rokami na prsih. Moški so bili navadno oblečeni v dolge suknje z visokimi ovratniki, ženske pa v bele puhaste obleke s šopki. Pomemben je zlasti zato, ker se takrat prvič pojavi sinkopirani ritem nasproti discipliniranemu tempu preostalih družabnih plesov.



CALYPSO

Calypso je družabni in zabaviščni ples, ki izvira iz črnskih folklornih plesov na Jamajki, Trinidadu in Tobagu. Plesalka pri plesu kaže hrbet, držita se z desnima rokama, ki sta v loku dvignjeni nad glavo plesalke, leva roka počiva na plesalkinem levem boku. V Evropi so ga plesali na pesmi Harryja Belafonteja.



CHA CHA CHA

Cha cha cha; sodoben LA družabni ples v hitrem 2/4 ali 4/4 taktu. Je ritmično prefinjena zvrst mamba. Izhaja iz Kube, nastal l. 1958 v Havani. Izredno temperamenten ples z izrazitim bočnim gibanjem. Tempo 28-33 t/min.



CHARLESTON

Charleston je ameriški družabni ples, imenovan po mestu Charleston v ZDA, kjer so ga črnci izoblikovali kot solistični ples za zabavo potnikov na parnikih. Postal je zelo razširjen v ZDA in Evropi, zlasti po letu 1925. Značilno zanj je suvanje pet navzven, medtem ko so prsti in kolena obrnjeni navznoter. Ples je povzročil pravo revolucijo v modi.



CONGA

Conga pomeni v špansko-ameriškem dialektu krog. Je afrokubanski ljudski ples v zelo hitrem tempu, z živahnimi gibi in pogostimi sinkopami. Plesalec oziroma plesalka položita roke na ramo ali boke soplesalca pred seboj in tako se plesalci med plesom v krogu pomikajo naprej; stopijo na prve tri takte in brcnejo na četrtega. Ples je dobil ime po instrumentu conga-drum. Ples je okoli leta 1930 prišel tudi v Evropo.



COTILLON

Cotillon je star družabni ples, ki izvira iz Francije. nastal je leta 1750 in je predhodnik četvorke. Pomeni tudi umetno rožo ali pentljo, ki so jo dekleta pripenjala fantom, s katerimi so želela plesati.



DISCO DANCE

Disco dance je skupno ime za plese, ki so se razširili iz ZDA po vsem svetu. Plešejo se predvsem v diskotekah, pa tudi na drugih plesiščih. Beseda disco prihaja iz latinske discus (plošča). Danes je disco prostor, kjer se posluša glasba s plošč.



DRUŽABNI PLES - SVETOVNI PLESNI PROGRAM

Po anketi "Socila Dance Branch" v Svetovni zvezi plesnih učiteljev, WDDSC, pleše letno v plesnih šolah sveta okrog 200 milijonov ljudi. Take množičnosti ne dosega nobena druga oblika rekreacije. Seveda tu ni govora o plesnem športu, ampak o plesu, ki druži ljudi po vsem svetu ob najrazličnejših priložnostih. Angleži ga imenujejo "Social Dancing". Družabni ples kot ga priporoča Svetovni plesni program je usklajen na mednarodnem nivoju. Cilj Svetovnega plesnega programa je bilo poenotenje ponudbe plesnih šol vsega sveta, pri kateri bo ostalo dovolj prostora tudi za narodnostne posebnosti in plesne novosti. Kdor se nauči osnovnih korakov svetovnega programa v katerikoli plesni šoli, lahko pleše z vsakim, ob vsaki glasbi in na vsakem prostoru. Odkar je bil program priklican v življenje, ni ne japonskega ne nemškega fokstrota ali kateregakoli fokstrota, je le fokstrot. Isto velja za vse ostale plese. Svetovni plesni program je leta 1962, na Nemško pobudo, sestavila in določila ICBD, svetovna zveza učiteljev plesa, s sedežem v Londonu. V juniju 1988 je ICBD-jeva Social Dance Branch predlagala nekatere spremembe Svetovnega plesnega programa. Zadnje novosti je sprejela WDDSC - naslednica ICBD leta 1995.



DUNAJSKI VALČEK

Dunajski valček (= hitri valček); družabni in tekmovalni ples v 3/4 taktu. Značilno je menjajoče kroženje enega partnerja okrog drugega, pri tem pa se premikata po plesišču. Tempo 55-60 t. /min. Domovina valčka je Bavarska, iz Nemčije se je preko Francije širil v Anglijo (1816 ), v 19. st. pa je postal ples stoletja. Njegova popularnost se je malce umirila na prehodu v 20. st., ponoven razcvet pa doživi po l. 1928, ko so ga uvrstili med tekmovalne plese. Stoletja so ga plesali v odprti drži z mnogimi pokloni in z neprestano rotacijo. Včasih so poznali 2-koračni sistem ( stopiš na 1 dobo, ostali 2 zadržimo ). V športnem plesu pa je prevladal 3-koračni sistem, kjer je 1. doba rahlo povdarjena, vsi 3 koraki pa so enako dolgi.



ČETVORKA

Četvorka, tudi KADRILJA, se je razvila iz starega francoskega plesa " COTILLON " okoli 1750 l. To je ples štirih, dveh nasproti si stoječih parov. Proti koncu 18. st. so poznali celo vrsto četvork in vsaka je imela svojo melodijo in obliko. Še danes je ohranjena četvorka, ki jo sestavlja 5 slik. Pleše jo poljubno št. parov ( deljivo s 4 ) tako, da si pari stojijo nasproti v dveh vrstah. Ples zahteva plesnega vodjo, ki napoveduje posamezne slike in figure. Vse do danes so se ohranile napovedi v francoščini.



FINSKA POLKA

Finska polka je družabni ples v krogu z menjavo partnerjev.



FLAMENKO

Flamenko je enotno ime za več španskih ljudskih plesov (lat. Flamme, plamen). Izvirajo iz Andaluzije. Kitarist s skupino pevcev ob ritmičnem ploskanju spremlja solo plesalca ali plesalko, plesni par ali skupino plesalcev, ki poudarjajo takt z izrazitim potrkavanjem s stopali ob tla in s kastanjetami. Andaluzijcem ne pomeni le folklorne umetnosti, pač pa je to njihov način življenja. V flamenku je čutiti vpliv indijske in židovske kulture, največji pečat pa so mu dali Arabci. V osnovi je orientalski ples. V literaturi je bil prvič omenjen 1744, prve šole tega plesa pa so bile ustanovljene 1765 in 1868. Zgodnji flamenko je bil najverjetneje zgolj vokalen ob spremljavi ploskanja, v današnji obliki pa obstaja 200 let. Flamenko sestavljajo naslednji plesi: alegrias, farruca, guajiras, garrotin, tangos, fandangos, tientos, soleares, siguiriyas, rumba, buleries, sevillanas. Zanj je značilna še posebej ponosna drža, ki jo ves čas spremlja čustveni naboj veselja, žalosti ali ljubezni.



FOXTROTT

Foxtrott (FOX= lisica, TROTT=hoja, tek); družabni ples, ki je nastal l. 1913 v ZDA. Razvil se je iz ONE STEP-a in RAGTIME-a, dokončno pa so ga oblikovali Angleži l. 1918. Je rezultat črnskega vpliva, originalni ritem pa so plesali s povdarjenim 2. udarcem v glasbi. Pri nas smo ga preimenovali v SLOW-FOX, fokstrot pa ohranili za ples, ki ga Angleži imenujejo QUICK STEP. 3 koraki: 1 počasen ( 2 udarca ) in 2 hitra ( 1 udarec ). Danes je tekmovalni ST ples v 4/4 taktu, tempo 30-45 t/min. Značilno neprekinjeno, enakomerno gibanje, kjer so skoraj vsi koraki, približno enako dolgi, zlasti značilen pa je swing ( zamah ) telesa.



GALOP

Galop je predhodnik oziroma zgodnja oblika polke. Od leta 1825 se je z galopom praviloma zaključila vsaka plesna prireditev.



HABANERA

Habanera je počasen kubanski ples v paru, po ritmu podoben tangu, ki ga spremlja petje. V Franciji, Španiji in drugje je postal popularen kot družabni ples, statičen, s počasnim, enakomernim premikanjem rok, bokov, glave in oči.



JAVA

Java je francoski družabni ples v precej hitrem ritmu in tridelnem taktu, zelo priljubljen na začetku dvajsetega stoletja. sestavljen je iz treh vrst korakov: valčkov korak, valčkov tek in drseči korak z malim počepom.



JIVE

Jive; posledica jazza; izhaja iz boogija, ki se je okrog 1940 pojavil v Evropi pod imenom JITTERBUG. Iz Amerike so ga prinesli ameriški vojaki kot BE-BOP. Pri nas pa je bil znan pod imenom TRŽAČAN. Triple time oblika boogija. Izrazito ritmično gibanje v kolenih, kar povzroča tudi gibanje bokov. 4/4 takt, tempo 36-46 t/min, povdarek na 2. in 4. udarcu. Osnovno gibanje čez 1 takt : q,q,q+q ali čez čez 1+1/2 takt : q,q,q+q,q+q



MAMBO

Mambo; tudi oznaka za glasbo. Je afrokubanskega izvora in pomeni " ritem proti ritmu ". Ponekod pomeni tudi : zborovanje, žrtvovanje, praznovanje,...Iz mamba se je razvil cha cha cha.



MERENGUE

Merengue je LA ples, ki izvira iz otoka Haiti in predstavlja ples - korakanje.



PASSO DOBLE

Passo doble (= dvojni korak); živahen LA družabni pl. španskega izvora v 2/4, 3/4 ali 6/8 taktu z zelo povdarjenim ritmom. Koraki so svečani, povdarjeni z gibi ramen v smeri nazaj in rahlim obračanjem trupa ter z udarci pete ob peto. Figure izhajajo iz španke bikoborbe ( parada, napad, izpad,...). 2/4 takt, 56-62 t/min. Obvezen tekmovalni ples tudi pri umetnostnem drsanju in kotalkanju. Plesalec predstavlja toreadorja, plesalka pa rdečo ruto ( la capa, muleta ). Samo gibanje se razlikuje od ostalih LA plesov : položaj medenice je na sprednjem delu stopala, kolena niso maksimalno stegnjena.



PLES

Zabava in ples spadata med najstarejše oblike človeškega druženja. Zlasti danes, ko hitreje živimo in je koristno v dobrem razpoloženju preživeti prijeten večer na zabavi s plesom. Namen je, da je vsem lepo in ker so prisotni ljudje z različnimi temperamenti, ima olika pomembno vlogo. Plesne gibe spremlja plesna glasba ( instrumentalna ali vokalna ). Plesno glasbo največkrat izvajajo v plesnih dvoranah, v koncertnih dvoranah, v filmih... Ko le ta spremlja ples, mora izraziti vse, kar je za ta ples značilno in obdržati značilnost ritmične predloge in tempa, ki ustreza posameznemu plesu. Ples se je začel razvijati že v davni preteklosti, najprej pri verskih obredih ( Egipt, Kitajska ), v stari Grčiji pa so ga cenili tudi zaradi njegove estetske lepote. V srednjem veku je cerkev zatirala ples, saj je v njem videla le elemente poganstva in nezaželjene erotike. Kmalu pa sta ples in pl. glasba postala izraz veselja do življenja ( 14. stoletje - prvi plesni pari ). Pojavljalo se je vedno več novih plesov, ki so se plesali na dvorih, v različnih oblikah. K nam v Evropo so prišli predvsem plesi iz Severne in Južne Amerike.



PLES IN ZDRAVJE

Ples ni le povezovalec ljudi, je tudi odlična vadba za telo in duha. Da redni ples krepi krvni obtok, mišice in sklepe, ni novo. Čemu služijo močne mišice in prožni sklepi, če vodstvo, torej možgani, tega ne morejo več prav uravnavati. Ples nudi odlično vadbo za koordinacijo. Možgani morajo sporočati gibe nenavadnih figur, njihov ritem in hitrost, pa tudi določati smer v prostoru, sporočati partnerju nadaljevanje plesa, sprejemati partnerjeve signale... Kdor redno pleše, ostane elastičen telesno in duševno, zato izkoristite vsako ponujeno priložnost za ples, užitek, smeh...



PLESNI BONTON

1. Moški bi moral plesati vsaj 1x z vsako od prisotnih žensk ( ne glede na starost in videz ). Izjema je samo gostiteljica. Prednost imajo vedno ženske v družbi. 2. Preden gre moški po plesalko, ugasne cigareto, potegne roke iz žepov, se rahlo prikloni in vpraša, če jo lahko povabi na ples ( odmakneš stol, pomagaš sleči plašč ). Hodiš ob njej ali za njo. Ženska povabila ne bi smela odkloniti. 3. Lahko se zgodi, da ženska ne ustreže prošnji za ples, če je že obljubila komu drugemu. Če brez razloga zavrne plesalca, ta naj prošnje ne ponavlja več. 4. Če je ženska v družbi starejše ženske ali moškega, se s prošnjo obrne najprej na ta dva. Če se ne strinjata, plesalec ne ugovarja. 5. Pogovor med plesom je dobrodošel, prepovedano pa se je spogledovati z drugimi. 6. Predstavljanje ni potrebno, razen, če se vam zdi, da bi bilo poznanstvo vredno nadaljevati. 7. Ples mora moški vedno prilagoditi plesalkinim letom, znanju in spretnosti. Pri trčenju se opraviči on, čeprav ga je zakrivila plesalka. Plesati je treba do konca plesnega sklopa, četudi nista navdušena. 8. Po končanem plesu plesalec pospremi plesalko do njenega prostora, ji pomaga, da sede, se rahlo prikloni in zahvali. Prisede samo na njeno povabilo.



POLKA

Polka, hiter češki krožni ljudski ples v 2/4 taktu iz začetka 19. st.. 1840-moderen družabni parni ples v Parizu in Londonu, pohištvo so imenovali po njej, študentje in starejši ljudje so polkali po cestah, prišla je tudi na oder. Značilen polkin korak: poskok na vsako ali na 4. poltaktno dobo; ter poskokci z udarjanjem prstov in pete ob tla. 2 načina: - slovanska polka ( odprta pozicija nog, povdarek na koncu 2. dobe ), -nemška ali valčkova polka ( povdarek na 2. dobi brez hopsanja ); Posebnost je plesna drža.



QUICK STEP

Quick step, pri nas tudi fokstrot, družabni in tekm. ST ples, ki se je razvil iz foxtrotta ( slowoxa ) po l. 1920, ko le ta postaja vse hitrejši. Nanj je vplival tudi charleston. Značilni odprti in zaprti koraki, 1/4 obrati; danes pa vrsta drobnih poskokov in charleston korakov. 4/4 takt, tempo 50-52 t/min, dvigi in spusti, gibanje je mirno, pri čemer izvajamo počasne in hitre korake.



ROCK´ N ´ROLL

Rock´n´roll ( = zibati in valjati ), 4/4 takt; po l. 1958 se je razširil po Ameriki in Evropi kot ples doraščajoče mladine. Tekm. ples, še posebej atraktiven je akrobatski R'n´R. Značilni koraki so brce = kicki.



RUMBA

Rumba izvira iz plemen J. Nigerije, od koder so jo preko Španije prinesli na Kubo. Je navidezno počasen ples z značilnim gibanjem bokov ( včasih dvojno gibanje ), pomeni pa ples snubljenja. V Evropi so jo po l. 1950 uvrstili med tekm. LA plese. Več razvojnih stopenj rumbe: hitra guaracha, počasna rumba beguine, rumba bolero in cuban rumba, ki jo plešemo danes in se koraki izvajajo le na 2.3. in 4. udarec, na 1. pa je kontrolirano stransko bočno gibanje ( pri tekmovalni rumbi ).



SALSA

Vroči, drzni in zapeljivi ritmi salse so nastali kot mešanica afriške prizemljenosti, latino šarma in ameriškega show-a v zadnjih par desetletjih. V glasbi salse se skriva gibalni drive, ki se mu ne morete upreti; s svojimi presenetljivimi sinkopami in prelivajočimi se ritmi potegne vaše telo v prvinske gibe, vas premakne do meje vaših telesnih zmožnosti ter zbudi vaš notranji žar. Zaradi svoje univerzalnosti je izjemno popularen ples po celem svetu in je postal pravi bum v Evropi, kjer se pleše po vseh večjih klubih. Osvaja tudi Slovenijo, kjer lahko večkrat plešete v lokalih kot so Stari Glej, Primadona, Bachus, Konex klub, Casa del Papa, itd.



SAMBA

Samba (= ples, bočno gibanje); živahen brazilski ples afriškega izvora v 2/4, 2/2, ali 4/4 taktu. 1924 l. prodrla v New York in Evropo kot družabni ples. V Braziliji še danes nacionalni ples in jo plešejo na obrednih priložnostih po več dni skupaj ( Festival v Riu de Janeiru ). Tempo 45-50 t/min, značilni so 3 osnovni ritmi : 1. S,S 2. SaS 3. Sqq Povdarjeno gibanje medenice in značilno " BAUNCE " gibanje, ki nastane zaradi upogibanja in iztegovanja kolena in gležnja stojne noge



STEP

Step (= korak); tudi TAP-DANCING, je ples, ki izhaja iz irskega plesa v coklah. Značilno je hitro udarjanje prstov in pet ob tla, s posebej ojačanimi podplati - spredaj. Pleše se zlasti na varietejskih odrih Amerike. Veliki plesalci stepa so: Bill Robinson, Fred Astaire, Eleanor Powel, Ann Miller,...



TANGO

Tango, druž. ples, ki izhaja iz okolice Buenos Airesa in je bil najprej znan kot BAILE CAN CORTE, ples z zaustavljanjem. Dekleta so nosila zelo nabrana krila, fantje pa gaučo obleke. Iz javnih hiš se je preselil v mestne kavarne in tam so ga poimenovali tanog. Izhaja iz plesa MILONGA ( prvič l. 1900 v Parizu, 1911 London ). Leto 1912 so razglasili za leto tanga ( film Poslednji tango v Parizu ). Imenovali so ga argentinski tango, l. 1914 so ga Angleži preoblikovali in ga po l. 1920 uvrstili med tekmovalne plese. Postal je ples popolnih nasprotij, ki je poleg trdote obdržal tudi izredno mehkobo. Tempo 30-33 t/min, drugačna drža kot ostali ST plesi, dviga in spusta ni, karakter pa je izražen s hitrimi gibi telesa in nog. Plesalec ves čas vodi s svojo desno stranjo telesa, koraki ne potekajo v ravni liniji, pač pa kot v velikem krogu. Ritem je nekoliko težje dojemljiv, še zlasti zato, ker nima enakomernega ritmičnega vzorca.



TWIST

Twist (= vrteti, sukati); druž. parni ples sev. amer. izvora, 4/4 takt. Plesalca si stojita nasproti, ne da bi se dotikala, precej na mestu izvajata izmenoma gibe z boki in valovanjem vsega telesa, ob rahlem prenašanju teže z noge na nogo.

Poskusi pri plesnem valu.

Za Celje ne vem, vem pa, da se tudi punce zelijo naucit plesat oz. tako najdejo kaksnega primenega fanta, ce se jim ne da hodit po gostilnah in podobno... Torej, poisci plesno solo in vprasaj kako je s tem? Navadno imajo vec samskih.

Glede plesov je tako, odvisno kaj bi se rad naucil in na katero glasbo bi rad plesal oz. ob katerih priloznostih.

Na pop glasbo se vecinoma plese Discofox in Techno-Swing. Torej, ko gres ven v kaksen lokal kjer imajo plesisce bo vecina ljudi plesala na enega od teh dveh. Navadno bolj discofox, ceprav velikih razlik med njima ni. Razen koraka seveda

Ostali plesi so bolj formalizirani in se bolj plesejo na kaksnih druzabnih prireditvah z ansamblom, ki igra razlicne pesmi za razlicne plese. Torej, moras imeti natrenirano uho, da bos vedel kateri ples gre na katero glasbo.

LP