Kaj je to programerska logika?

Se strinjam z vsem, kar je napisal jype. Dobro programersko razmišljanje = plod lastnih izkušenj, učenja in drilla, ki ga človek dobi pri vestnemu delu na ravno prav raznolikih stvareh. Kar nima veze s šalami o tem kako je programer šel v trgovino.

Legije programerjev so že pred nami spoznale design (anti)patterne, algoritme, podatkovne strukture, pristope in trike, s katerimi lahko na dovolj dober/lep način rešimo različne tipe problemov. Naša naloga je, da se o teh rečeh učimo iz literature, hkrati pa nabiramo izkušnje z lastnim delom - in na neki točki se na podlagi dobrega znanja in izkušenj razvije programersko razmišljanje, kakorkoli ga pač že definiramo, je pa druga stvar.

tryhard je 17. maj 2018 ob 05:41 izjavil:

A ni to razčlenitev kompleksnega problema na enostavne in učinkovite kratke ukaze, ki tvorijo rešitev?

Jest sem v navdihu ob piru v času popularizacije OOP davno nazaj zase začel govoriti, da sem praktični metafizik. Seveda še najbolj z namenom, da bi ujezil kakšnega bolj škatlastoglavega kolega, ki je propagiral svoj sistem jezika za edino zveličavno ontologijo. Ker je realnost računalnikov vedno precej enostavna, takšno ali drugačno seštevanje, prekladanje vsebin registriov in pomnilnika in izbira naslednje operacije glede na rezultat zadnje, vsem oknom in ikonam in datotekam in tabelam in bazam in zankam in objektom in vsem ostalim "rečem", ki "bivajo" v računalnikih seveda manjka kakšna fizikalna podstat (metafore to niso!) in zelo pogosto celo nujnost. Zato sem razumel Terryja Winograda, ki je v nekem trenutku razmišljal, da glede na vse antropocentrične prvine in metaforične narave "bivajočega" v računalniških svetovih, hudo manjka dizajn, vsaj v smislu sistematizacije (ne vem, če bo samo jezik dovolj) idej (oziroma form). Skratka kot karierni programer začneš z razbijanjem na korake, potem spoznavaš in razvijaš učinkovite postopke, pod. strukture, vzorce, algoritme, nadaljuješ z dizajnom in metaforami tja nekam proti metafiziki in ontologijam ali pa tehnologijam in na koncu pristaneš pri motivaciji drugih, ki morajo tudi skozi vse to. Da širših iniciativ niti ne omenjam. Znanja in spretnosti so na teh področjih precej različna in na vsakem koraku se lahko odločiš, da ne nadaljuješ, se zatakneš ali pa spotakneš na Petrovem načelu.