Težava s psom.

Imam 11 let starega psa. Pred kratkim sva se s punco selila v novo hišo, ki je oddaljena nekje 4 km od prejšnje. Oe hiši v MB.
Opazila sva, da je pes ful v depresiji, ničesar ne je, ne pije itd....Po 5 dneh brez hrane in pijače sem ga peljal na infuzijo k veterinarju. Vendar se hiranje nadaljuje. Le s težavo kaj spravim v njega. Recimo včeraj sem mu šel v Interspar kupiti piščančje zrezke pohane, danes pohan oslič, vendar vse to s težavo poje ali pa sploh ne.

Dnevno ga voziva k stari hiši, kjer ga obiščejo prijatelji, tam se malo razvedri, ko pa se peljemo domov pa spet depresija totalna. Drugače je s psom vse ok pravi veterinar. Kri - ok, urin - ok, bla, bla.

Ali je imel že kdo podobno težavo in kako jo je rešil. S psom se ful ukvarjava, jaz sem cel teden doma ostal in nisem šel delat, da sem z njim....

Kakšne ideje?

če nisi preveč navezam ga pusti pri stari hiši, sam pa si novega omisli...

Mogoč si se mu zameril, pa gladovno štrajka.

Ce imas moznost, ga pa res pusti pri stari hisi, ker je tam doma.

A ni 'splošna resnica' da se pes naveže na gospodarja, kot človeka? Po zgornji trditvi je gospodar bolj nujno zlo, psu gre za teren?

Seveda gre za oboje. In kombinacijo obojega... :)

AFAIK naj bi se pes bolj vezal na okolje, psica pa na ljudi. Kje sem bral tole niti ne vem, tako da je lahk bolj tko tko.
LP

Dobro saj vem, da je tole loža, vendar res ne vem zakaj se morajo v temah vedno pojavljati najrazličnejši debili in pametovati o stvareh, o katerih nimajo pojma.

Pustil sem ga že pri stari hiši, vendar je lajal in cvilil, ker je bil cele dneve in noči sam. Tja sem se peljal 3 x na dan, da sem ga nahranil in odpeljal na sprehod. Bom pa probal kakšno stvar iz stare hiše prinesti zraven, morda bo pomagalo.
Glede hrane je tako, da trenutno ne je. Le s kakimi dobrotami ga nekako uspem nafotrat, da preživi. Tudi veterinar mi je svetoval, naj mu nudim zdaj kar ima izredno rad, tako da ideje o pasji hrani trenutno niso koristne.
Prakticiram pa sedaj, da ga dopoldne peljem k stari hiši, proti večeru pa ga vzamem s seboj k novi hiši. Upam, da se bo tako navadil na novo okolje.

Tisto o motiki in podobnem pa je itak za v koš.

Lahko probas tut da se pri novi hisi igras z njim npr mu meces palico po vrtu zogo.. ce bo hotu laufat..Ne vem nasa psica je ful navezana na eno tako penasto blazino na kateri spi..

Seveda sem ga tudi kam drugam peljal. Vedno bolj se mi zdi, da za njegovo obnašanje ni kriva selitev, pač pa verjetno starost. Sedaj niti pri stari hiši noče več jest in je povsem shiran in brez energije. Vse živo sem že probal od igrač do zrezkov...vendar gre na slabše.

Počakal bom do ponedeljka potem se bom moral odločiti ali ga odrešim muk.

Psa sem pravkar odrešil muk v dežurni ambulanti.

Hvala vsem za dobronamerne nasvete.

moje sožalje.

si pugumen,jaz ga nebi mogel-bi rekel raje kakemu znancu

@Mati
Jaz sem mel podoben primer. Psa smo mel pri stari mami, na vasi, kjer je pes mel ogromen teren na voljo za gibanje. Potem se je stara mama preselila v mesto k stricu. Pes je bil malo mlajši od tvojega, vendar se v novem okolju ni mogel privadit (omejeno gibanje na dvorišču ipd.). Edino kar ga je vezalo na stare čase je bil stirčev avto.

Problem smo rešil na enak način kot ti. Je pa res, da ni bilo problemov s prehranjevanjem.

Sožalje Mati za izgubljenega kompanjona.
Drugače, pa bo za tistega, ki bo uradno, v kakem velikem mestu, npr. LJ, odpru prvi pet sematary, to zelo donosen posel.

Hvala vsem. Res je hudo, nikoli si nebi predstavljal, da ti lahko pes tako pod kožo zleze. Punca še danes joče, pravtako je meni ful hudo, ker nekaj manjka.
Prostora imam v novi hiši okoli 40m2 na terasi, pri stari hiši neprimerno več, vendar se mi zdi, da je njega bolezen oz. starost načela, ker se včeraj sploh vstat več ni mogel, pa smo bili cel dan pri stari hiši. Edinokrat, ko se je vstal je bilo takrat, ko sem se po 2 urah vrnil domov z avtom in me je od daleč slišal. No takrat se je vstal in gledal kje bom prišel. Ko sem ga pocartal in pohvalil se je zavlekel v hišico nazaj in se niti premaknil ni 2 uri. Vmes je še bruhal.

No takrat sem se odločil, da ne bom čakal do ponedeljka in začel iskati alternativo. Zmenil sem se z dežurnim veterinarjem, da ga odreši še isti večer, ker nisem želel, da ima pes tako dolgo noč pred seboj.

Tja sva ga peljala s kolegom, ki ga je imel tudi zelo rad. Zraven sem pa bil do konca in ga držal v rokah. Čeprav je bilo zelo hudo je to najmanj kar sem za psa lahko storil v tistem trenutku.

>Čez mesec dni dobiva punčko, tako da pride novo življenje k hiši.

Čestitam ;)

Kere pasme je pa bil?

Moje sožalje. Čeprav nimam psa pa sem videl izraze na ljudeh, ki so psa imeli in jim je umrl. Sicer pa, tak je življenje, jeb** ga. Nič ni večno.

> Kam dajo potem vse te poginule pse?

Grejo v kostno moko, pol pa v TE Šoštanj (ne tega vzet za resnico)

Luban je

Mi mamo 5 let staro psičko. Še v življenju ni ugriznila koga. Razen ene sosedove psice ki je dvakrat večja kot ona (pa naša je še bolj napadalna ker ima mlade :) ). Sploh si ne morem predstavljati kako bi bilo če bi jo moral dati uspavati.

Hvala vsem. Res je hudo, nikoli si nebi predstavljal, da ti lahko pes tako pod kožo zleze. Punca še danes joče,....

A pa dej no sej vam ni umrl kak sorodnik no.

Zraven sem pa bil do konca in ga držal v rokah. Čeprav je bilo zelo hudo je to najmanj kar sem za psa lahko storil v tistem trenutku.

Pravilno.

Ah, prosim te, no! očitno še nisi mel kšne res dobre domače živali

Imel sem veverico