Novice » Ostale najave » Razvoj analognih fotoaparatov pod velikim vprašajem
Brane2 ::
1. Vse te tvoje razlage so na ravni osnovne šole.
če te res zanima kaj o senzorjih, si snemi datasheet proizvajalca.
2. Kaj mi bo Wikipedia, če imam fotoaparat pred sabo in sem vse to in še kaj imel priložnost (in veselje ter voljo) sprobat sam ?
če te res zanima kaj o senzorjih, si snemi datasheet proizvajalca.
2. Kaj mi bo Wikipedia, če imam fotoaparat pred sabo in sem vse to in še kaj imel priložnost (in veselje ter voljo) sprobat sam ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Matev ::
v redu
sprobal si sam - kaj a si razdru aparat in preštel piksle
to kar dobiš iz aparata je slika dobljena po zapletenem postopku
kako ta postopek poteke lahko vidiš na linkih - iz wikipedie ali pa britanice če jo imaš
lahko pa tudi kje drugje - aja tebi ni potrebno ker vidiš končen rezultat in si z njim zadovoljen
ok
jaz samo razlagam v globino kako zadeva deluje (kar je skrito očem potrošnika)
sprobal si sam - kaj a si razdru aparat in preštel piksle
to kar dobiš iz aparata je slika dobljena po zapletenem postopku
kako ta postopek poteke lahko vidiš na linkih - iz wikipedie ali pa britanice če jo imaš
lahko pa tudi kje drugje - aja tebi ni potrebno ker vidiš končen rezultat in si z njim zadovoljen
ok
jaz samo razlagam v globino kako zadeva deluje (kar je skrito očem potrošnika)
Brane2 ::
v redu
sprobal si sam - kaj a si razdru aparat in preštel piksle
V osnovi, ja. Opalil sem fotko svojega LCD zaslona in pogledal, če lahko vidim posamezen pixel.
Glede na to, da ima moj LCD po širini približno pol resolucije fotoaparata, sem stvari tkao postavil, da je LCD zaslon v polovici kadr po širini in višini. Če v teh pogojih lahko vidim približno vsak pixel LCDja, je to približno to, a ne ?
to kar dobiš iz aparata je slika dobljena po zapletenem postopku
kako ta postopek poteke lahko vidiš na linkih - iz wikipedie ali pa britanice če jo imaš
Še enkrat, v počasnem ponovljenem posnetku zate:
Ne se zanašat preveč na enciklopedijo, ko gre za globoke tehnične detajle. Za to so datasheeti. Podatki v enciklopediji so mogoče lahko držali v času, ko je bil ta odsek pisan. Stvari se spreminjajo.
Celo na tvojih linkih pravi tip, da so NEKATERI proizvajalci tako goljufali, ne vsi.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Matev ::
slika ki si jo dobil že pretvorjena zato je velika 8 megapikslov (8 milijonov pikslov)
ni ti porebno obračati zaslona - v fotošopu poglej pod image size in boš videl da ima toliko in toliko pikslov
amapk jaz ti govorim kako in iz česa so ti piksli nastali
in ne koliko jih je - kot si že sam ugotovil jih je ja 8 milijonov
a kako iz iz česa so nastali ti piše v linkih o ccd senzorjih
ni ti porebno obračati zaslona - v fotošopu poglej pod image size in boš videl da ima toliko in toliko pikslov
amapk jaz ti govorim kako in iz česa so ti piksli nastali
in ne koliko jih je - kot si že sam ugotovil jih je ja 8 milijonov
a kako iz iz česa so nastali ti piše v linkih o ccd senzorjih
Brane2 ::
Ej, sedaj pa že nabijaš.
Ne gre za to, koliko pixlov je v sliki, ko jo potegnem iz aparata. Saj če bi ieml senzor tudi en sam pixel, bi jo z extrapolacijo lahko raztegnil na 8 MPix.
Gre za to, ali so v tej sliki, ki jo potegne iz fotkiča pod opisanimi pogoji vsebovani detajli, ki jih lahko pričakujem od slike, ki ima res 8 "pravih" Mpix in ni vdelana elektronika iz riti potegnila informacijo o 3/4 pixlih.
Če lahko na fotki LCDja v danih pogojih lepo vidim vsak pixel LCDja ki sem ga pofotkal, potem gre za dejanjsko ločljivost fotoaparata in ne interpolacijo, se strinjaš ?
Ne gre za to, koliko pixlov je v sliki, ko jo potegnem iz aparata. Saj če bi ieml senzor tudi en sam pixel, bi jo z extrapolacijo lahko raztegnil na 8 MPix.
Gre za to, ali so v tej sliki, ki jo potegne iz fotkiča pod opisanimi pogoji vsebovani detajli, ki jih lahko pričakujem od slike, ki ima res 8 "pravih" Mpix in ni vdelana elektronika iz riti potegnila informacijo o 3/4 pixlih.
Če lahko na fotki LCDja v danih pogojih lepo vidim vsak pixel LCDja ki sem ga pofotkal, potem gre za dejanjsko ločljivost fotoaparata in ne interpolacijo, se strinjaš ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Matev ::
Gre za to, ali so v tej sliki, ki jo potegne iz fotkiča pod opisanimi pogoji vsebovani detajli, ki jih lahko pričakujem od slike, ki ima res 8 "pravih" Mpix in ni vdelana elektronika iz riti potegnila informacijo o 3/4 pixlih.
ne biti tako prepričan
način delovanja ccd elementa je stvar ki je ne želim več razlagati
in nihče nič ne potegne iz riti - stvar je preračunana po zelo jasnem postopku
Število točk senzorja torej ne predstavlja polno ločljivost senzorja, ampak se za izdelavo dokončne slike za vsako točko izračuna poprečje sosednjih vrednosti. Rezultat te interpolacije je realna ločljivost kamere, ki se meri kot število črt na višino oz. širino slike. Ločljivost je potemtakem odvisna tudi od kvalitete interpolacijskega programa in znaša nekaj nad polovico polnega števila pik v isti dimenziji.
tu: klikni me
Matev ::
podaj mi recimo samo en link ki bi zagovarjal tvojo teorijo
da ima 8 mega fotič resnično 8 milijonov trojčkov ali 8 milijonov četvornih senzorjev.
da ima 8 mega fotič resnično 8 milijonov trojčkov ali 8 milijonov četvornih senzorjev.
Brane2 ::
ne biti tako prepričan
način delovanja ccd elementa je stvar ki je ne želim več razlagati
Nikar, prosim.
in nihče nič ne potegne iz riti - stvar je preračunana po zelo jasnem postopku
NOBENA INTERPOLACIJA NE MORE USTVARIT PIXLOV, KI JIH NI DOBILA s CCDja !
Ja, lahko si zmišljuje in interpolira, a posledice interpolacije so jasno vidne. Če generiraš nek znan vzorec z ostrimi robovi in detajli, velikimi tudi samo en pixel na CLD zaslon, nato pa pred ta zaslon postaviš fotkič tako, da bo ob slikanju približno en pixel na LCD zaslonu pomenil en pixel na senzorju in nato na fotki dejanjsk vidiše te detajle, si jih ekstrapolacijska elektronika ni mogla kar tako telepatsko zmislit, da je povsem zadela original. Če imaš po eni dimenziji samo vsak tretji pixel, si vmesne lahko zmišljuješ kakorkoli hočeš.
Končni rezultat bo lahko lep, ne bo pa verna kopija posnetka, ki bi ga dobil iz 3x gostejšega senzorja.
Število točk senzorja torej ne predstavlja polno ločljivost senzorja, ampak se za izdelavo dokončne slike za vsako točko izračuna poprečje sosednjih vrednosti. Rezultat te interpolacije je realna ločljivost kamere, ki se meri kot število črt na višino oz. širino slike. Ločljivost je potemtakem odvisna tudi od kvalitete interpolacijskega programa in znaša nekaj nad polovico polnega števila pik v isti dimenziji.
In kako potem jaz lahko vidim denimo šahovnico (velikosti polj 1 pixel la LCDJu) na primerni oddaljenosti ?
Opisani postopek bi interpoliral pixle v nekaj vmesnega, se ti ne zdi ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Brane2 ()
Matev ::
tu je še garfična ponazoritev kaj se dogaja v fotiču da izpljune 8 mega sliko
From Black and White to Color
Each pixel on the sensor records each color in the image and the three files are merged to form the full-color image. The optical resolution of the sensor is reduced by one-third. This is because each of the available photosites records only one of the three colors.
For example, on some sensors with 1.2 million photosites, 300-thousand have red filters, 300-thousand have blue, and 600-thousand have green. Does this mean the resolution is still 1.2 million, or is it now 300-thousand? Or 600-thousand? Let's see.
Each site stores its captured color (as seen through the filter) as an 8-, 10-, or 12-bit value. To create a 24-, 30-, or 36-bit full-color image, interpolation is used. This form of interpolation uses the colors of neighboring pixels to calculate the two colors a photosite didn't record. By combining these two interpolated colors with the color measured by the site directly, the original color of every pixel is calculated. ("I'm bright red and the green and blue pixels around me are also bright so that must mean I'm really a white pixel.") This step is computer intensive since comparisons with as many as eight neighboring pixels is required to perform this process properly; it also results in increased data per image so files get larger.
Here the full-color of the center green pixel is about to be interpolated from the colors of the eight surrounding pixels.
nekateri načino gredo še korak dlje:
From Black and White to Color
Each pixel on the sensor records each color in the image and the three files are merged to form the full-color image. The optical resolution of the sensor is reduced by one-third. This is because each of the available photosites records only one of the three colors.
For example, on some sensors with 1.2 million photosites, 300-thousand have red filters, 300-thousand have blue, and 600-thousand have green. Does this mean the resolution is still 1.2 million, or is it now 300-thousand? Or 600-thousand? Let's see.
Each site stores its captured color (as seen through the filter) as an 8-, 10-, or 12-bit value. To create a 24-, 30-, or 36-bit full-color image, interpolation is used. This form of interpolation uses the colors of neighboring pixels to calculate the two colors a photosite didn't record. By combining these two interpolated colors with the color measured by the site directly, the original color of every pixel is calculated. ("I'm bright red and the green and blue pixels around me are also bright so that must mean I'm really a white pixel.") This step is computer intensive since comparisons with as many as eight neighboring pixels is required to perform this process properly; it also results in increased data per image so files get larger.
Here the full-color of the center green pixel is about to be interpolated from the colors of the eight surrounding pixels.
nekateri načino gredo še korak dlje:
Brane2 ::
To je vse old njuz. Celo za vrtec.
Dej ti meni ponazoritev, ki bo razložila, kako lahko navotki vidim vsak pixel šahovnice na solidnem LCDju.
Katera interpolacija bi rešila to ? Ali pa posnetek nekakšnega naključno generiranega šuma recimo ?
Dej ti meni ponazoritev, ki bo razložila, kako lahko navotki vidim vsak pixel šahovnice na solidnem LCDju.
Katera interpolacija bi rešila to ? Ali pa posnetek nekakšnega naključno generiranega šuma recimo ?
On the journey of life, I chose the psycho path.
Matev ::
In kako potem jaz lahko vidim denimo šahovnico (velikosti polj 1 pixel la LCDJu) na primerni oddaljenosti ?
se strinjam da imaš sliko veliko 8 mega pikslov
in ti mega piksli do dobljeni po postopku ki je tudi zelo lepo opisan
detalji so ker se interpolira zgolj barva - vsak piksel dobi informacijo o barvi iz sosednjih pikslov - kljubtemu da je on sam zaznal eno samo barvo
ni panike reče piksel - in dobi manjkajočo barvo od sesednjih pikslov
tako se preguljufa iz enobarvnega v polnonarvni piksel - in ga nato ti vidiš kot ločen barvni piksel
je sedaj kaj bolj jasno
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Matev ()
Brane2 ::
To, kar ti razlagaš načeloma nima veze z "šparanjem na CCDju" ampak s filtracijo visokofrekvenčnihj komponent v fotki.
Daj pokaži mi recimo, kako taka stvar zinterpolira črnobelo, rdečečrno ali šahovnico, kjer je ena barva recimo rdeča, pri drugi barvi pa se izmenjujeta recimo črna in zelena.
Taki triki palijo na navadnih fotkah za removanje šuma, fino glajenje prehodov itd. Ne delajo pa, če dejanjsko rabiš informacijo s CCDja, ki je nimaš, ker je nisi zajel.
Daj pokaži mi recimo, kako taka stvar zinterpolira črnobelo, rdečečrno ali šahovnico, kjer je ena barva recimo rdeča, pri drugi barvi pa se izmenjujeta recimo črna in zelena.
Taki triki palijo na navadnih fotkah za removanje šuma, fino glajenje prehodov itd. Ne delajo pa, če dejanjsko rabiš informacijo s CCDja, ki je nimaš, ker je nisi zajel.
On the journey of life, I chose the psycho path.
Trdi ::
Fanta, če dovolita, bi se priključil debati?
Najprej bi rad rekel, da je ta debata bolj sranje po glavi kot kaj drugega. Matev, priznaj, da si se sproti učil (in naučil ) ob teh linkih pa ti bo pol oproščeno. Najprej si zagovarjal tezo, da so barvni senzorji v enakem razmerju, potem pa si videl, da je zelenih dvakrat več, zaradi dojemljivosti človeškega očesa? Ja? Kul. Napisal si tudi eno stvar na začetku, ki je Braneta zmotila - da se megapiskli interpolirani. To ni res, kar si potem tudi sam popravil. Piksli niso interploirani, razen pri modelih Fujija, če se ne motim. Tam so piksli postavljeni drugače kot v šahovnici, zato naj bi kao to bilo kul. Bah. Torej piksli niso prav nič interpolirani, kar lepo 8 MP senzorjev in posledično pikslov je, če tako piše na fotoaparatu. Je pa res da so različno dojemljivi za barve, vsak senzor zazna eno osnovno barvo, potem pa dejansko računa ostale. Torej barve so na nek način interpolirane, čeprav je beseda grda, saj na enak način deluje mnogo stvari, od formata jpg dalje. Za človeško oko je dobro.
Vprašal si tudi za en sam samcat link, kjer bi 8MP pomenilo tri trojčke po 8 MP senzorjev. Vsakemu resnejšemu fotografu je znana tehnologija Foveon, ki je doslej uporabljena v 5 digitalcih, dva od Sigme
To bo po mojem tehnologija prihodnosti, bila bi že tehnologija sedanjosti, če bi prvi naredili senzor pri Canonu. Tako pa da ta senzor kvalitetno še ni nivoju, saj za razvoj nimajo niti približno toliko denarja kot Canon.
Najprej bi rad rekel, da je ta debata bolj sranje po glavi kot kaj drugega. Matev, priznaj, da si se sproti učil (in naučil ) ob teh linkih pa ti bo pol oproščeno. Najprej si zagovarjal tezo, da so barvni senzorji v enakem razmerju, potem pa si videl, da je zelenih dvakrat več, zaradi dojemljivosti človeškega očesa? Ja? Kul. Napisal si tudi eno stvar na začetku, ki je Braneta zmotila - da se megapiskli interpolirani. To ni res, kar si potem tudi sam popravil. Piksli niso interploirani, razen pri modelih Fujija, če se ne motim. Tam so piksli postavljeni drugače kot v šahovnici, zato naj bi kao to bilo kul. Bah. Torej piksli niso prav nič interpolirani, kar lepo 8 MP senzorjev in posledično pikslov je, če tako piše na fotoaparatu. Je pa res da so različno dojemljivi za barve, vsak senzor zazna eno osnovno barvo, potem pa dejansko računa ostale. Torej barve so na nek način interpolirane, čeprav je beseda grda, saj na enak način deluje mnogo stvari, od formata jpg dalje. Za človeško oko je dobro.
Vprašal si tudi za en sam samcat link, kjer bi 8MP pomenilo tri trojčke po 8 MP senzorjev. Vsakemu resnejšemu fotografu je znana tehnologija Foveon, ki je doslej uporabljena v 5 digitalcih, dva od Sigme
To bo po mojem tehnologija prihodnosti, bila bi že tehnologija sedanjosti, če bi prvi naredili senzor pri Canonu. Tako pa da ta senzor kvalitetno še ni nivoju, saj za razvoj nimajo niti približno toliko denarja kot Canon.
Trdota d.o.o.
Zgodovina sprememb…
- spremenil: Trdi ()
jype ::
Bom se jaz nekaj natrabunjal, ko smo ze vsi tako pametni.
Vecina tistih, ki vrzemo tolk denarja stran, da dobimo dober DSLR, skoraj vedno slika v RAW zapisu. To pomeni, da je datoteka zgolj lossless kompresiran dump senzorja. Nobenih barv, samo (obicajno 12 bitna) vrednost vsakega piksla pomnozeno s tolk piksli, kot jih senzor premore. Vse ostalo dela softver, ko slike "razvijamo".
Pri tem seveda ne pride do nobene interpolacije, dokler se ne odlocimo, kaj bomo s sliko poceli. Po zajemu slike je vse odvisno od tega, kako je napisan pretovrnik RAW formata. Ce koga veseli lahko vedno zmanjsa stevilo pikslov v sliki in naredi ostrejso in boljso interpolacijo iz originalnega zapisa. Kje je idealna meja med velikostjo slike in prikazano resolucijo je seveda odvisno od posnetka. Z dobrim objektivom lahko z 20D komot pri polni velikosti slike (3500x2300) dobis polno resolucijo (macje brke debele en piksel, recimo). Na filmu so v idealnih pogojih popacenja obicajno vecja, kot s taksnim senzorjem, je pa res, da vcasih film odpusti vecje napake pri fotografiranju. Ampak ce slikas RAW, potem lahko vecino takih napak vedno popravis, ce si le dovolj nor, da spreminjas matematiko racunanja barv iz kupcka stevilk, ki jih pljune ven senzor.
Vecina tistih, ki vrzemo tolk denarja stran, da dobimo dober DSLR, skoraj vedno slika v RAW zapisu. To pomeni, da je datoteka zgolj lossless kompresiran dump senzorja. Nobenih barv, samo (obicajno 12 bitna) vrednost vsakega piksla pomnozeno s tolk piksli, kot jih senzor premore. Vse ostalo dela softver, ko slike "razvijamo".
Pri tem seveda ne pride do nobene interpolacije, dokler se ne odlocimo, kaj bomo s sliko poceli. Po zajemu slike je vse odvisno od tega, kako je napisan pretovrnik RAW formata. Ce koga veseli lahko vedno zmanjsa stevilo pikslov v sliki in naredi ostrejso in boljso interpolacijo iz originalnega zapisa. Kje je idealna meja med velikostjo slike in prikazano resolucijo je seveda odvisno od posnetka. Z dobrim objektivom lahko z 20D komot pri polni velikosti slike (3500x2300) dobis polno resolucijo (macje brke debele en piksel, recimo). Na filmu so v idealnih pogojih popacenja obicajno vecja, kot s taksnim senzorjem, je pa res, da vcasih film odpusti vecje napake pri fotografiranju. Ampak ce slikas RAW, potem lahko vecino takih napak vedno popravis, ce si le dovolj nor, da spreminjas matematiko racunanja barv iz kupcka stevilk, ki jih pljune ven senzor.
3p ::
Ja, interpolirane so barve. Pri vseh senzorjih, razen pri parih s temi Foveonovimi senzorji, ki so pa že bolj ali manj RIP. "As a result, each pixel measures only one primary color, while the other two colors are "estimated" based on the surrounding pixels via software. These approximations reduce image sharpness, which is not the case with Foveon sensors. However, as the number of pixels in current sensors increases, the sharpness reduction becomes less visible. Also, the technology is in a more mature stage and many refinements have been made to increase image quality." ( od tu.
Če je algoritem za "demosaicing" (spremembo slike, kjer ima vsak piksel le eno barvno komponento v sliko, kjer imajo vsi piksli vse tri) slab, se lahko v podrobnostih pojavlja moire. Če koga res zanima, se lahko potrudim, pa poiščem kak test aparata, ki ga to tepe. Drugače pa o postopku pretvorbe slike tule.
Če je algoritem za "demosaicing" (spremembo slike, kjer ima vsak piksel le eno barvno komponento v sliko, kjer imajo vsi piksli vse tri) slab, se lahko v podrobnostih pojavlja moire. Če koga res zanima, se lahko potrudim, pa poiščem kak test aparata, ki ga to tepe. Drugače pa o postopku pretvorbe slike tule.
Matev ::
pozabljaš da je branetu2 to čisto vseeno
ker on je na lastne oči videl da je stvar čisto drugačna
ker on je na lastne oči videl da je stvar čisto drugačna
krneki ::
Moire ponavadi omilijo z antialiasing slojem v uv/ir filtru pred senzorjem.
Drugače pa raw slika rdeče (ni monokromatska) barve izgleda takole (povečano 10x):
Bela je rdeča(intenziteta=3500), siva je zelena(I=1000) in modra je temno siva(I=500). Če bi slikal monokromatsko rdečo pri recimo 650nm, bi imeli samo bele in črne kvadratke, v tem primeru bi resolucija dejansko znašala 25% resolucije senzorja zaradi 2:1:1 bayer maske.
Drugače pa raw slika rdeče (ni monokromatska) barve izgleda takole (povečano 10x):
Bela je rdeča(intenziteta=3500), siva je zelena(I=1000) in modra je temno siva(I=500). Če bi slikal monokromatsko rdečo pri recimo 650nm, bi imeli samo bele in črne kvadratke, v tem primeru bi resolucija dejansko znašala 25% resolucije senzorja zaradi 2:1:1 bayer maske.
Zgodovina sprememb…
- zavaroval slike: kuglvinkl ()
aljazh ::
Megapiksli gor, megapiksli dol... ali nikomur ne potegne, da je to le bolj ali manj marketinški nateg?
Za visoko kakovostni print fotografije 20x30 je 6MP dovolj. Koliko od vas je že kdaj natisnil fotorgafijo večjo od 20x30 cm? Pa ne sedaj priti na plano z jumbo plakati. Ti se ne tiskajo pri 300dpi, saj ni potrebe, ker jih gledamo z razdalje nekaj metrov.
Ne ujemite se v past foto marketingarjev!
In primerjava analognega EOS 300/3000 in EOS 1Ds. V fotografskem svetu se ve, komu je kateri namenjen. Saj lahko narediš enako fotko z EOS 350D ali pa 1Ds. Ampak zakaj je med njima 1 mio SIT razlike? Zaradi števila pikslov gotovo ne! Gre za namen uporabe... Eno je fotoaparat za hobi fotografe, drugi pa working horse. Prvi bo razpadel ob malo močnejšem udarcu, z drugim bi lahko žeblje zabijal. Pri prvem moraš za nastavitev parametrov globoko v menuje, pri drugem je vse pri roki. Itd, itd.
Nazadnje pa je tukaj še cenovna politika. Canon z izdelavo 1Ds gotovo nima toliko višjih stroškov, kolikor je razlika v ceni med 1Ds in 350D. In marsikateri bonbonček iz višjega razreda bi lahko vgradili tudi v 350D. A kdo bi potem odštel več za višji razred? It's all about money and marketing, folks!
Za visoko kakovostni print fotografije 20x30 je 6MP dovolj. Koliko od vas je že kdaj natisnil fotorgafijo večjo od 20x30 cm? Pa ne sedaj priti na plano z jumbo plakati. Ti se ne tiskajo pri 300dpi, saj ni potrebe, ker jih gledamo z razdalje nekaj metrov.
Ne ujemite se v past foto marketingarjev!
In primerjava analognega EOS 300/3000 in EOS 1Ds. V fotografskem svetu se ve, komu je kateri namenjen. Saj lahko narediš enako fotko z EOS 350D ali pa 1Ds. Ampak zakaj je med njima 1 mio SIT razlike? Zaradi števila pikslov gotovo ne! Gre za namen uporabe... Eno je fotoaparat za hobi fotografe, drugi pa working horse. Prvi bo razpadel ob malo močnejšem udarcu, z drugim bi lahko žeblje zabijal. Pri prvem moraš za nastavitev parametrov globoko v menuje, pri drugem je vse pri roki. Itd, itd.
Nazadnje pa je tukaj še cenovna politika. Canon z izdelavo 1Ds gotovo nima toliko višjih stroškov, kolikor je razlika v ceni med 1Ds in 350D. In marsikateri bonbonček iz višjega razreda bi lahko vgradili tudi v 350D. A kdo bi potem odštel več za višji razred? It's all about money and marketing, folks!
jype ::
30x45 print iz 20D je skoraj nemogoce lociti od 30x45 povecave diasa. Sem razvil, da sem se lahko na lastne oci preprical.
aljazh> It's all about money and marketing, folks!
Damn right it is. Jaz sem _besen_ ker na 20D firmware poskrbi, da mi fotoaparat pocasneje fokusira, da slucajno ne bi sanjal o tem da bom prisel skozi milijon ceneje in dobil istih rezultatov (z istim CPUjem in boljsim senzorjem kot ga ima stari 1D). Ampak popolnoma razumem to, da tisti, ki _potrebujejo_ tako funkcionalnost, zanjo lahko tudi placajo tisti milijon in seveda to, da teh milijonckov nima smisla metat stran, ce ti jih je kdo pripravljen dat.
aljazh> It's all about money and marketing, folks!
Damn right it is. Jaz sem _besen_ ker na 20D firmware poskrbi, da mi fotoaparat pocasneje fokusira, da slucajno ne bi sanjal o tem da bom prisel skozi milijon ceneje in dobil istih rezultatov (z istim CPUjem in boljsim senzorjem kot ga ima stari 1D). Ampak popolnoma razumem to, da tisti, ki _potrebujejo_ tako funkcionalnost, zanjo lahko tudi placajo tisti milijon in seveda to, da teh milijonckov nima smisla metat stran, ce ti jih je kdo pripravljen dat.
gzibret ::
Trdi> Film ima toliko pikslov, kolikor pikslov dobi iz njega scanner.
Fotko iz negativa ne rabiš narediti preko scanerja. Gre kar direkt Tudi iz dia filma gre brez scannerja, čeprav malo težje.
Aljazh> Eno je fotoaparat za hobi fotografe, drugi pa working horse. Prvi bo razpadel ob malo močnejšem udarcu, z drugim bi lahko žeblje zabijal. Pri prvem moraš za nastavitev parametrov globoko v menuje, pri drugem je vse pri roki. Itd, itd.
Da povem eno zgodbico. Imam eden beden Cannon EOS 500, ki je padel po prepadu cca 100 višinskih metrov vertikale, pol pa se je še kotalil po pobočju. Bil je v torbici, skupaj z GPS-om in še enim objektivom.
Preživela sta GPS in aparat z objektivom. Tadrugemu objektivu se je razsula zaslonka, ostalo pa je bilo BP. No, to je ekstremen primer, ampak vseeno od tega dogodka dalje prisegam na Cannona
Digitalca si bom kupil enkrat, morda čez 5-10 let, ampak vseeno DIA tehnologije ne mislim opustit. Bom pa nalimal še eno fotko, narejeno z EOS-om 20D, ki pokaže, kako slaba je še ta tehnologija. Samo to v ponedeljek. (na mejah, kjer ni velik kontrasta, recimo med nebom in oblaki se pojavljajo rdečkaste črte; ne vem, a je to hrošč v softwaru, napaka objektiva ali CCD-ja, ampak od tako dragega aparata tega niti pod razno nebi pričakoval).
Povem še en problem s temi digitalci. Že prej ste rekli, da je treba fotke iz boljših mašin obdelat (sharpen, color correction.....). Sedaj, kaj ti nuca, če veliko slikaš in narediš 100+ fotk/teden. Bemti, ja ponucaš 10% svojega življenja, da vse te stvari ornk obdelaš.
Jaz ne slikam velik, recimo 1 film/mesec. Za to, da nesem film razvit in dat v okvirčke, pol pa te zadevice zložim v plastične srajčke in dam v arhiv, na vsak dias pa še napišem, kdaj je bilo slikano in kje, porabim 2 dni/leto. In grem stavit, da mam 100X boljši arhiv od večine vas "profesionalnih" fotografov s kompaktnimi digitalci.
Pa še slike lahko gledam na formatu A0 in več. Z odličnimi barvami, super kontrastom in čudovitimi naravnimi barvami, ki presega vsa vaša pričakovanja. Če ne verjamete, vas lahko povabim na en dia session Pa še, da eno fotko najdem, rabim maksimalno 2 minuti (iz omare vzamem fascikl, odprem tapravo stran in vzamem ven dias).
Je pa en problem pri diasih, tega se zavedam. Če je dias napačno osvetljen, nimaš več kaj popravljat. Kar je, je. Ja, to pa zna bit včasih problem. Priznam.
Fotko iz negativa ne rabiš narediti preko scanerja. Gre kar direkt Tudi iz dia filma gre brez scannerja, čeprav malo težje.
Aljazh> Eno je fotoaparat za hobi fotografe, drugi pa working horse. Prvi bo razpadel ob malo močnejšem udarcu, z drugim bi lahko žeblje zabijal. Pri prvem moraš za nastavitev parametrov globoko v menuje, pri drugem je vse pri roki. Itd, itd.
Da povem eno zgodbico. Imam eden beden Cannon EOS 500, ki je padel po prepadu cca 100 višinskih metrov vertikale, pol pa se je še kotalil po pobočju. Bil je v torbici, skupaj z GPS-om in še enim objektivom.
Preživela sta GPS in aparat z objektivom. Tadrugemu objektivu se je razsula zaslonka, ostalo pa je bilo BP. No, to je ekstremen primer, ampak vseeno od tega dogodka dalje prisegam na Cannona
Digitalca si bom kupil enkrat, morda čez 5-10 let, ampak vseeno DIA tehnologije ne mislim opustit. Bom pa nalimal še eno fotko, narejeno z EOS-om 20D, ki pokaže, kako slaba je še ta tehnologija. Samo to v ponedeljek. (na mejah, kjer ni velik kontrasta, recimo med nebom in oblaki se pojavljajo rdečkaste črte; ne vem, a je to hrošč v softwaru, napaka objektiva ali CCD-ja, ampak od tako dragega aparata tega niti pod razno nebi pričakoval).
Povem še en problem s temi digitalci. Že prej ste rekli, da je treba fotke iz boljših mašin obdelat (sharpen, color correction.....). Sedaj, kaj ti nuca, če veliko slikaš in narediš 100+ fotk/teden. Bemti, ja ponucaš 10% svojega življenja, da vse te stvari ornk obdelaš.
Jaz ne slikam velik, recimo 1 film/mesec. Za to, da nesem film razvit in dat v okvirčke, pol pa te zadevice zložim v plastične srajčke in dam v arhiv, na vsak dias pa še napišem, kdaj je bilo slikano in kje, porabim 2 dni/leto. In grem stavit, da mam 100X boljši arhiv od večine vas "profesionalnih" fotografov s kompaktnimi digitalci.
Pa še slike lahko gledam na formatu A0 in več. Z odličnimi barvami, super kontrastom in čudovitimi naravnimi barvami, ki presega vsa vaša pričakovanja. Če ne verjamete, vas lahko povabim na en dia session Pa še, da eno fotko najdem, rabim maksimalno 2 minuti (iz omare vzamem fascikl, odprem tapravo stran in vzamem ven dias).
Je pa en problem pri diasih, tega se zavedam. Če je dias napačno osvetljen, nimaš več kaj popravljat. Kar je, je. Ja, to pa zna bit včasih problem. Priznam.
Vse je za neki dobr!
jype ::
gzibret> Da povem eno zgodbico.
Ja, meni je ruzak z opremo s konjem vred pobegnil in konj seveda ni bil prevec nezen s tovorom, ki ga je nosil na hrbtu. Prezivel je olympusov kompaktni digitalec (2040Z), zenitu je padel ven en vijak, kar sem opazil sele, ko sem razvil filme. EOS 300 je crknil. Od takrat naprej samo se digitalce nosim s seboj :)
Ja, meni je ruzak z opremo s konjem vred pobegnil in konj seveda ni bil prevec nezen s tovorom, ki ga je nosil na hrbtu. Prezivel je olympusov kompaktni digitalec (2040Z), zenitu je padel ven en vijak, kar sem opazil sele, ko sem razvil filme. EOS 300 je crknil. Od takrat naprej samo se digitalce nosim s seboj :)
Trdi ::
gzibret zgleda pač eden izmed kar velike množice nevernih, oziroma zaverovanih v film. S tem ni nič narobe, vsak ima svoje preference. Kar mene moti je, da to opravičujejo z nekimi racionalnimi razlogi, torej pljuvajo po digitalu. Racionalnih razlogov, zakaj bi bil film boljši od digitala, ni. So samo subjektivne preference.
gzibret, torej imaš 500-tko? Se mi je zdelo, da mora biti nekaj s tremi ciframi (Canonovi fotoaparati so vse boljši, čim manj cifer imajo). Tvoje znanje je šibko. Diasi imajo slabši dinamični razpon od negativa in od digitalnih fotoaparatov. Dinamični razpon diasov je primerljiv z dinamičnim razponom kompaktov. Boljši digitalci imajo za blendo do blendo in pol večji dinamični razpon kot dia film, in manjši razpon kot dober negativni film.
To so osnove. Osnove, nič drugega. Zato pač ne govori, kako si z diasom ujel velik dinamični razpon, z digitalom pa ne. To je laž.
gzibret, torej imaš 500-tko? Se mi je zdelo, da mora biti nekaj s tremi ciframi (Canonovi fotoaparati so vse boljši, čim manj cifer imajo). Tvoje znanje je šibko. Diasi imajo slabši dinamični razpon od negativa in od digitalnih fotoaparatov. Dinamični razpon diasov je primerljiv z dinamičnim razponom kompaktov. Boljši digitalci imajo za blendo do blendo in pol večji dinamični razpon kot dia film, in manjši razpon kot dober negativni film.
To so osnove. Osnove, nič drugega. Zato pač ne govori, kako si z diasom ujel velik dinamični razpon, z digitalom pa ne. To je laž.
Trdota d.o.o.
jype ::
Trdi> Zato pač ne govori, kako si z diasom ujel velik dinamični razpon, z digitalom pa ne. To je laž.
Ne nujno. Pri digitalnih fotoaparatih ljudje pogosto "zazgejo" dele posnetka, ker je "privzeto" in v normalnih pogojih tudi najbolj primerno merjenje "center weighted". Ce imas nastavljeno full-frame merjenje, se bistveno redkeje pokazejo prezgane cone, je pa res da moras imet za "razvijanje" lepih JPEGov dober softver, sicer so slike videti pretemne.
Ne nujno. Pri digitalnih fotoaparatih ljudje pogosto "zazgejo" dele posnetka, ker je "privzeto" in v normalnih pogojih tudi najbolj primerno merjenje "center weighted". Ce imas nastavljeno full-frame merjenje, se bistveno redkeje pokazejo prezgane cone, je pa res da moras imet za "razvijanje" lepih JPEGov dober softver, sicer so slike videti pretemne.
gzibret ::
Ne, nisem neveren, ampak mi je trenutno film dosti boljša opcija, kot digitalna tehnika. Ne rečem, če se profesionalno ukvarjaš s fotografijo in veliko slikaš, da je dober zrcalnorefleksni aparat z dobrimi lečami najboljša rešitev. Samo jaz sem amater in tudi boljši digitalci me zaenkrat še niso prepričali.
Pa kako veš, da imajo diasi manjši razpon. Si probal obe tehniki ali govoriš na pamet? Jaz ti govorim iz lastnih izkušenj. Sicer pa prepričanih ljudi nima smisla prepričevati (velja za oba ).
Trdi> Racionalnih razlogov, zakaj bi bil film boljši od digitala, ni. So samo subjektivne preference.
In cena
Pa kako veš, da imajo diasi manjši razpon. Si probal obe tehniki ali govoriš na pamet? Jaz ti govorim iz lastnih izkušenj. Sicer pa prepričanih ljudi nima smisla prepričevati (velja za oba ).
Trdi> Racionalnih razlogov, zakaj bi bil film boljši od digitala, ni. So samo subjektivne preference.
In cena
Vse je za neki dobr!
Trdi ::
Da imajo diasi manjši dinamični razpon je znano dejstvo, tu ni kaj debatirati. Če to reče celo Arne Hodalič (za Arneta vemo, kdo je, upam?) na enem svojih foto predavanj, pa je strasten zagovornik diasov, potem vemo, koliko je ura. Človek je imel reportažo objavljeno tudi v National Geographicu. Vendar pa on ta manjši dinamični razpon nima za nekaj slabega. Pravi, da je pač z diasom težje slikati in da ima boljši fotograf precej večjo prednost. Mora vnaprej vedeti, kako bo vse zgledalo. Tudi možnosti za popravke je precej manj.
Zakaj je Arne dias man? Zato ker je po njegovih besedah 90% foto biznisa v svetu izpeljanih z diasi. Digital sicer počasi prodira tudi na ta photo stock market, ampak diasi so še vedno zakon v fotoreportažni fotografiji. Razen športni, oz, tam, kjer je potrebna hitrost. Tam pa filma že skoraj ne najdeš več med profiji.
Seveda ni treba poudarjati, da ima tudi Arne digitalca, par milijonskega.
Morda samo nekaj številk. Diasi imajo dinamični razpon 5-6 blend (f-stopov). Negativ film ima lahko razpon 7-8, celo 9 blend. En digitalni fotkič za nekaj sto tisoč SIT ima dinamični razpon 7-8 blend. Ne najboljši digitalni kompakt ima dinamični razpon 5-5.5 blende.
P.S. : Dias ima eno drugo stvar najboljšo - počrnjenost. Faktor D je kar 3.6. Deset na potenco 3.6 = 4000. Torej kontrast 4000:1.
Zakaj je Arne dias man? Zato ker je po njegovih besedah 90% foto biznisa v svetu izpeljanih z diasi. Digital sicer počasi prodira tudi na ta photo stock market, ampak diasi so še vedno zakon v fotoreportažni fotografiji. Razen športni, oz, tam, kjer je potrebna hitrost. Tam pa filma že skoraj ne najdeš več med profiji.
Seveda ni treba poudarjati, da ima tudi Arne digitalca, par milijonskega.
Morda samo nekaj številk. Diasi imajo dinamični razpon 5-6 blend (f-stopov). Negativ film ima lahko razpon 7-8, celo 9 blend. En digitalni fotkič za nekaj sto tisoč SIT ima dinamični razpon 7-8 blend. Ne najboljši digitalni kompakt ima dinamični razpon 5-5.5 blende.
P.S. : Dias ima eno drugo stvar najboljšo - počrnjenost. Faktor D je kar 3.6. Deset na potenco 3.6 = 4000. Torej kontrast 4000:1.
Trdota d.o.o.
gzibret ::
Se oproščam, ker sem morda zamenjal terminologijo. Glede na tvoje besede sem mislil počrnjenost. Da se citiram:
Digitalna tehnika najbolj zaostaja pri kontrastu. Mpiksle že našopajo do 20 ali 30, pri kontrastu pa ne pridejo dlje od 1:1000 (analogni film ima kontrast boljši od 1:5000) - govorim na pamet, ampak vseeno, za primerjavo.
Vse je za neki dobr!
gzibret ::
Matev - kdo je omenjal globinsko ostrino?
Čakam na tvoje razsvetljenje......
Čakam na tvoje razsvetljenje......
Vse je za neki dobr!
Trdi ::
Zanimivo se mi zdi, da nikjer v tem topicu nisem našel ne ene ne druge izjave. Matev, a lahko vsaj pokažeš na te poste in njihove avtorje?
Trdota d.o.o.
Matev ::
pri kontrastu pa ne pridejo dlje od 1:1000
fotka ima lahko povsem bele ali povsem črne površine
če je analogna ali digitalna
pri digitalni lahko z enostavnim ukazom levels dobimo kontrast kakršnega želimo
kar je pri analogni fotogarfiji malce teže doseči
toliko da ne bom spet off topic
antonija ::
Matev kolikorkrat v zivljenju si slikal na dias, razvijal negativ in kdaj si se naucil kaj sploh delata zaklop in zaslonka? (ce si se sploh kdaj)
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Trdi ::
fotka ima lahko povsem bele ali povsem črne površine
če je analogna ali digitalna
pri digitalni lahko z enostavnim ukazom levels dobimo kontrast kakršnega želimo
kar je pri analogni fotogarfiji malce teže doseči
toliko da ne bom spet off topic
Se je meni zdelo, da se ti že skozi cel topic nekaj zafrkavaš. Bentiš nad neobstoječimi posti in take humoristične pišeš. Ti, porednež, ti. No, si pač zgrešil temo, saj ni panike, vsakemu se zgodi.
Matev... verjemi, da se blefiranje pri fotografiji opazi. Res. Tako da...
Trdota d.o.o.
gzibret ::
A lahko eden tole razloži, prosim. Slikano s Cannon EOS 20D.
A so krive leče, CCD, software???
tole
Pa tam, ki je sneg na hribih, je isti efekt.
A so krive leče, CCD, software???
tole
Pa tam, ki je sneg na hribih, je isti efekt.
Vse je za neki dobr!
antonija ::
Lece pomojem 99% niso (ker na filmu tega se nisem vidu). Sm pa enkrat pri soncnih ocalih (oakley, neki plasticni polarizatorji) opazil obarvanje oblakov, ampak to samo enkrat in edinkrat med vozno z avtobusom... Ne vem zakaj in ne vem kako, tako da tisti 1% je nacelno lahko od lec.
Bi pa najprej glasoval za senzor, za software bi pa verjetno lahko raw pregledal ce je tam isto.
Bi pa najprej glasoval za senzor, za software bi pa verjetno lahko raw pregledal ce je tam isto.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
3p ::
gzibret: Pri tem gre lahko ali za slab(ši) objektiv (večina zoomov v določenem območju). Malo pomaga priprtje zaslonke. Ali pa boljši objektiv. Lahko pa (v tvojem primeru zaradi preosvetljenih detajlov zelo verjetno) "purple fringing", ki nastane pri digitalnih fotoaparatih, običajno na robovih preosvetljenih detajlov. Vzrok je odvisen od tega kdo razlaga. Eni krivijo kromatska popačenja zaradi mikroleč na senzorju, drugi pa prelivanje naboja iz preosvetljenih pisklov senzorja na sosednje... Vsekakor, ja, to je problem, na katerega so digitalci bolj občutljivi kot analogneži.
Aja, še link na enega izmed pluginov za popravljanje slik, ki jih muči ta problem.
Aja, še link na enega izmed pluginov za popravljanje slik, ki jih muči ta problem.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: 3p ()
Daedalus ::
Znana reč, digitalci jo majo "rajš" od klasičnih fotoaparatov.
Man is condemned to be free; because once thrown into the world,
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
he is responsible for everything he does.
[J.P.Sartre]
gzibret ::
Slabe leče bi težko krivil, ker so bile to canonove leče za +150k SIT. Ja, tale "purple fringing" bo zelo verjetno.
PS - na diasih tega NIKOLI (poslikanih imam več, kot 3000 diasov) nisem opazil
PS - na diasih tega NIKOLI (poslikanih imam več, kot 3000 diasov) nisem opazil
Vse je za neki dobr!
Matev ::
kromatsko aberacijo opaziš tudi če skozi leče (recimo očala) gledaš po drugim kotom kot pravokotno skozi
recimo da spreminjaš pogled z očmi a ne obračaš glave
opazno je na kontrastnih robovih
in sicer določene barve - cyan na eni strani in rumena na drugi sta zelo pogost pojav
recimo da spreminjaš pogled z očmi a ne obračaš glave
opazno je na kontrastnih robovih
in sicer določene barve - cyan na eni strani in rumena na drugi sta zelo pogost pojav
perci ::
Enkrat, kakšne dve leti nazaj, sem bral intervju z arnejom hodaličem. Pravi, da je slabost digitalca predvsem to, da se ti senzor zasvinja, ko menjuješ objektive ipd. On pač deluje v razmerah, kjer je visoka stopnja vlage v zraku itd. in se mu zato velikokrat zgodi, da se senzor umaže. To pa potem lahko spucas samo v pooblascenem servisu, nikakor pa ne s pihanjem senzorja.
krneki ::
Navadna kromatska aberacija je tole, ki je posledica različnega fokusa različnih valovnih dolžin svetlobe. Pri Canonovih L objektivih je to zelo minimizirano. Možna je pa tudi drefrakcija svetlobe zaradi atmosfere, če so bili oblaki dokaj nizko.
Zasvinja se kvečjemu filter pred senzorjem. Filter oziroma nosilec filtra je pri Canonovih fotoaparatih zaliman z obojestranskim selotejpom na nosilno konstrukcijo senzorja, tako da prah ne more do senzorja.
Zasvinja se kvečjemu filter pred senzorjem. Filter oziroma nosilec filtra je pri Canonovih fotoaparatih zaliman z obojestranskim selotejpom na nosilno konstrukcijo senzorja, tako da prah ne more do senzorja.
Zgodovina sprememb…
- spremenilo: krneki ()
perci ::
Ja in? Efekt je isti, NE? (glede prahu na seznorju, filtru)
Zgodovina sprememb…
- spremenil: perci ()
krneki ::
Premaz na filtru je bolj odporen proti fizičnim poškodbam kot pa senzor. Tudi če spraskamo filter pri grobem čiščenju se tega lahko z dokaj nizkimi stroški zamenja, zamenjava senzorja pa skoraj nima smisla. Na to posledico sem mislil. Drugače pa je učinek isti, pač kolobarčki na fotkah.
:roketa> ::
Ko smo že pri slabostih digitalcev. Mene najbolj moti njihova energijska požrešnost.
Glede diasov pa tole. Gzibret primerja sliko, ki jo vidi na dia projekciji, s sliko iz digitalca na računalniškem zaslonu. Šibki člen na digitalni strani pa ni fotoaparat ampak računalniški zaslon oziroma digitalni projektor, po moje. Če bi obstajal digitalni projektor, ki bi imel tak kontrast in resolucijo kot analogni, bi prednosti diasa izginile.
Glede diasov pa tole. Gzibret primerja sliko, ki jo vidi na dia projekciji, s sliko iz digitalca na računalniškem zaslonu. Šibki člen na digitalni strani pa ni fotoaparat ampak računalniški zaslon oziroma digitalni projektor, po moje. Če bi obstajal digitalni projektor, ki bi imel tak kontrast in resolucijo kot analogni, bi prednosti diasa izginile.
perci ::
Hodalič je predvsem javkal o tem, da on tega pač sam ne more popravt in mora zadevo nest v pooblaščen servis. To je pa mal nepraktično, če nekje en teden hoda od najbližje civilizacije slikaš ene indijance kako lovijo kosilo.
krneki ::
Ne servisu gredo samo nekajkrat po filtru s čopičem za odstranjevanje prahu. Če se ti prah useda gor pogosto bi si jaz kupil ta čopič. Če se mu pa dela kondenz na filtru je pa mal bolj za** ja.Drugače jaz zelo pogosto nimam gor objektiva (jebat ga, tko je pri astrofotografiji) in sem imel po enem letu gor 3 kolobarje, samo me ne moti ker pri moji vrsti fotografije se to, poleg vinjetiranja, odstrani s ti. flat frejmom. To pride v poštev če delaš fotke statičnih motivov.
Matev ::
Največja in zame zaenkrat edina pomankljivost digitalcev je ta, da sliko vidiš takoj isti dan in se ti je potem ne ljubi razvijati.
Nerazvite slike v računalniku pa še zdaleč niso to kar bi si želel.
Binarni zapis je hudo občutljiv in nezanesljiv...
Slike je pa tako težko pošiljati v razvijanje (ker si jih paž že videl in nimaš tiste prave motivacije po izdelavi).
Nerazvite slike v računalniku pa še zdaleč niso to kar bi si želel.
Binarni zapis je hudo občutljiv in nezanesljiv...
Slike je pa tako težko pošiljati v razvijanje (ker si jih paž že videl in nimaš tiste prave motivacije po izdelavi).
antonija ::
Ce delas slike z namenom, da jih bos razvil in obesil na steno/objavil v tiskovini, potem ni vazno s cem slikas, slika lahko vedno konca na papirju. Nerazvite slike v racunalniku so tako problme posameznika (druzbeni problem) in ne tehnoloski problem.
Binarni zapis ni hudo obcutljiv in nezanesljiv. Binarni zapis je nacin zapisa. Medij je pa lahko obcutljiv oz. nezanesljiv.
Binarni zapis ni hudo obcutljiv in nezanesljiv. Binarni zapis je nacin zapisa. Medij je pa lahko obcutljiv oz. nezanesljiv.
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
antonija ::
Razvita slika (papir) je medij. Ne nacin zapisa. Tud digitalno fotko lahko razvijes na papir (v digitalnem nacinu!!) in bo enako obstojna kot klasicna fotka (analogni zapis podatkov).
Primerjava dreka in pizze je pa se slabsa... drek je sprocesirana pica in nacelno vzdrzuje svojo integriteto dlje kot kaksna pica, ki zacne gniti skoraj takoj...
Primerjava dreka in pizze je pa se slabsa... drek je sprocesirana pica in nacelno vzdrzuje svojo integriteto dlje kot kaksna pica, ki zacne gniti skoraj takoj...
Statistically 3 out of 4 involved usually enjoy gang-bang experience.
Vredno ogleda ...
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
---|---|---|---|
Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
» | Intel Core 2 Quad Q6600 (95W in 105W) v čem je razlika???Oddelek: Kaj kupiti | 952 (952) | macgajver |
» | Sony decembra s prvim komercialnim OLED TV zaslonom (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Zasloni / projektorji / ... | 11526 (9001) | lukanium |
» | Plažni čuvaj vaših napravic (strani: 1 2 )Oddelek: Novice / Varnost | 8714 (6784) | Fizikalko |
» | Sony-eva kriza identiteteOddelek: Novice / Apple iPhone/iPad/iPod | 3944 (3239) | Matevžk |
» | Cenejši Hi-End Teac Esoteric DVD predvajalnikOddelek: Novice / Optične enote / mediji | 3837 (3382) | Azrael |