novela

KAKO SEM KUPOVAL TISKALNIK
Novela

By: TheJack

Bil je lep sončen dan. In ravno takrat sem se odločil, da bom končno natisnil tisto skripto za materialno kazensko pravo (100 strani).
Vžgal sem svojega zvestega Epson Stylus Colorja (oča vseh današnjih Stylus Colorjev), počakal petnajst minut in že je bil pripravljen na delo.
Ampak kaj je sedaj to? Zakaj razmazane črke? Zakaj neberljiv tekst? Nič, treba bo hede alajnati. Ne pomaga. Kaj če bi pognal še hedklining? Hmmm, še vedno isto. Čas je za šok terapijo (moj izum). Zaženem tiskalnik, zvito počakam do trenutka, ko gredo glave na drugo stran, nakar hitro potegnem vtikač iz vtičnice. Sedaj imam dovolj prostora, da lahko odstranim vse morebitne nitke in smetke na ležišču glav, ki bi utegnile mazati tekst. Ko končam, znova vžgem tiskalnik in po petnajstih minutah vidim, da ni nič bolje.
Čas je za skrajne metode. Vzamem šraufencigr in odvijem vse šraufe, ki jih vidim. Moj namen je sneti obe glavi s tiskalnika in jih dodobra očistiti. Kmalu uvidim, da ne bo šlo, saj sta pritrjeni na neko štango. Beštijo sešraufam nazaj, potem pa zgrožen ugotovim (po petnajstih minutah), da je printer ne printa več sploh. Crknil je.
Nimam časa, da bi si predolgo razbijal glavo zakaj je zadeva crknila, saj moram hitro najti način, kako natisniti tisto skripto. Tedaj mi v glavo šine briljantna ideja. Kupil bom nov tiskalnik! In tu se zgodba končno začne….

Pred nakupom sta mi jasni dve stvari. Prva je, da sovražim HP. Iz dna duše. Druga pa je ta, da ne bom kupil nobenega tiskalnika (sploh pa ne HP-ja), za katerega ena kartuša stane deset jurjev. Zaradi tega na hitro odleti še Lexmark. Ostaneta Epson in Canon. Canona kupil ne bom, ker o njih še nikoli nisem slišal nič dobrega. Epson torej.
Odločil sem se tudi, da za tiskalnik več kot okoli 20 jurjev ne dam, saj ne tiskam veliko, pa še to večinoma le tekst. Poleg tega nimam denarja.
Zvit sem ko presta, si mislim. Kupil bom tiskalnik za dvajset jurjev, pa še kartuše so več kot pol cenejše kot pri konkurenci. Win–win situation!
Pri dvajsetih jurjih izbira ni ravno velika. Poleg tega je ravno prišel ven nov model C20UX. Krasno! To bo moj naslednji tiskalnik.
S fanfarami in spremljajočo godbo na pihala ponosno prinesem tiskalnik domov. Priključim, naložim driverje, zaženem. Uau! Tiskalnik je za akcijo pripravljen že v parih sekundah. Nič petnajstminutnega brnenja! Ah, ta čudoviti napredek!

Pripravim skripto in začnem tiskati. Po devetdesetih straneh zmanjka črnila.

Nauk: There's no free lunch.

Saj tole je pravzaprav le besedilo o tem, da ni win-win situacij.... Čeprav sem bil pred nakupom prepričan, da so.
Nekakšna humorna pripovedka z grenko-kislim koncem, torej.

Tudi za to sem se že zanimal, verjemi... Za 6 jurjev dobim komplet za 5x polnjenje črne kartuše (cena za barvno je podobna). Ampak ni nobene garancije niti da bo vse skupaj delalo, niti da s tem ne bom uničil tiskalnika.

TheJack danes pa si filozofsko razpolozen, ha? Novela je pa prav zabavna... napisi jih se vec in jih zdruzi v knjigoa "Trnova pot enega racunalnicarja". Uspeh, denar in zenske zagotovljen.

ah, sarkazem.

luni: za pisanje knjig sem pomoje prelen. Morda kakšno črtico (a mogoče kdo ve, kakšna je razlika med novelami in črticami?), ampak mi mati za kaj takega premalokrat kavo skuhajo.

Evo ideje za računalniške črtice: Mati, GeForca bi! (nadaljujte sami)

TheJack, nisi slabo to spisal. Aja, zakaj pa HP da sux? O njem še nikjer nisem slišal nič kot le pohvale, Epson je pa živ požiralec črnila, ga imam sam doma, in vem kako je. Moj kupni namen za naslednji tiskalnik je ravno HP za bravno tiskanje, in en laserc za okrog 50k za textovno tiskanje. Win-win solution.

cahahopie, LOL!! Dobra!

Aja, mene tudi to malo zanima glede pisanja novel in mogoče tudi črtic... Če ma kdo kakšen link do kakšne strani, ki podrobno opisuje te teorije pisanja, prosim na dan z njimi.
Lahko pa se razni strokovnjaki seveda tudi sami razpišete.

P.S.: Tudi meni se zdi čudno, da se zdaj za to zanimam... v šoli sem namreč literaturo vedno sovražil do dna duše.

Strokovnjak sicer nisem, me je pa literatura vedno zanimala (čeprav danes ne berem več niti 10% toliko, kot sem včasih).

Glede literarnih definicij imam pa svoje mnenje. Obstaja težnja nekaterih ljudi (predvsem učiteljev in raznih strokovnjakov), da bi neko stvar (literaturo, glasbo...) stlačili v predale, da bi potem imeli vse lepo pošlihtano. Ampak ker resnično življenje ne sledi njihovi ideji reda, pridemo potem do smešnih situacij in dobimo ''funki-hard rock s primesmi bluesa'' in ''akcijsko-pustolovsko-prvooosebno igranje fantazijskih vlog na arkadi način'' in podobne nesmisle.

TheJack, meni ravno to v šoli ni nikoli ležalo... razni Cankarji s črticami, Prešerni s poezijami... in to tako kmečkimi, da mi je šlo (milo rečeno) na bruhanje. Zaradi tega sem v šoli literaturo popolnoma zasovražil... o njej pa začel resneje razmišljati šele potem, ko sem sam hotel spisati neko novelo, tko za hobi. Po mojem mišljenju, bi po šolah morali resno opustiti vse te zgodovinske karakterje, in jih pustiti tam kjer so - pod zemljo! Večina jih je bila itak pijančkov, ki niti niso imeli velik veze kaj sploh pišejo, in potem so prišli na dan z izrazi, ki jih še danes ne znam pravilno naglasiti... danes pa to sranje na vso moč po šolah poveličujejo, pa himna, pa pijanček na tisočaku, pa ne vem kaj še. Oh ja. In to naj bi bil potem simbol Slovenije... sramota, IMHO.

P.S.: To je le moje skromno mnenje, lahko pa se seveda tudi motim.

TheJack, jaz vem kaj so čustva, tisto kar je Prešeren pisal pa je bilo zgolj eno veliko nakladanje pijanega človeka, ne pa čustva, IMHO.

Meni tudi ni bil preveč všeč, ker je bil tečen.. Sem srčno upal, da ga ne bomo dobil na maturi in ga nisem.
Se strinjam, da je Kosovel zakon..

Men še mal potegne na basen. Maš nauk in živali (epson).

Najbolj všeč mi je pa všeč začetek, preprosto in učinkovito.

Dans je pa zanč dan.

Začetek je pravzaprav parodija na spise, kakršne smo pisali (vsaj jaz) v nižjih razredih osnovne šole. Jaz sem vsakega začel z: Bil je lep sončen dan.