Kaj za 4TB RAID5 ali 6 array?

Mislim da je raid5 hitrejši za branje kot 6. Glede več mrežnih ne vem, sam pomoje bi se dal probat. Kar se pa ohišja tiče pa ti samo nabavi chieftec bigtower ki ma že plac za 8 diskov, v zgornje 5.25 prostore pa vržeš 2 tale boxa in maš placa za 16 diskov. Če je sila lahk en tak box daš še na zadnjo stran kjer je plac za 120mm vent nad napajalcem sam ga boš mogu mal fixirat. 20 diskov max torej...not bad a?

Dami hvala za zanimivo ohišje v katerega bi se res dalo stlačiti veliko diskovja. Hm glede tistih boxov za HD sem pa malo skeptičen. Sam imam dva taka boxa v Stacker ohišju kateremu so pravzaprav namenjeni. Ne vem, če se so kompaktibilni z drugimi ohišji? Imaš kaj izkušenj?
Brane, hvala ti tudi za tvoje informacije. Verjetno bo res potrebno RAID 6 implementirat. Imam pa še eno prošnjo. Ali mi lahko opišeš kako si rešil zadevo s 16-imi diski, kam si jih montiral, kako zadevo hladiiš, pa morda še kaj o napajanju? Upam, da ne bo preveč.

THX
Lui

Par nasvetov:

1.
Vzemi tako kartico, da boš imel kaj extra štekerjev. Če misliš imet 16 diskov, vzemi Areca 1170 za 24 diskov. Ta je na voljo samo za PCI-X zaenkrat, ni pa 2x za reč, da ni že ali bo kmaluu zunaj 1270 za PCIe...
Stvar pride zelo prav pri migraciji polja, backupu na diske itd.

2. Napajalnik naj bo sposoben nosit vse to, pa še kaj. Če je treba, uporabi več ločenih napajlnikov.

3. Pri kartici dokupi baterijsko napajanje za vdelani RAM. Če zmanjka štroma, podatki v bufferju lahko čakajo do 3 dni, kar je v praksi več ko dosti. Tista Li-Ion baterija stane ko aku za kamion, vendar je vredna tega denarja.

4. Diski naj bodo enaki če se da, po možnosti iz iste serije. Ni pa nujno. Meni čisto lepo delajo 200 Gb WDji, od katerih je en del ATA z eksternim SATA adapterjem, drugi so pa SATA WDji in stvar dela. Vendar je najbolje ne tvegati, če ni treba. Če se da, naj bodo predvideni za stalno delo in naj bod namenjeni RAID poljem. VSaj pri WDju so diski za RAID tudi SW rahlo drugačni od navadnih diskov.
Pri teh lahko ECC izklopiš, ker ga itak opravlja RAID. Če disk torej zgubi sektor, se ne bo trudil in izgubljal čas z ECCjem (in poskušal popraviti sektor) ampak bo sektor remapiral in počakal, da RAID kartica sama izračuna pravo vsebino ter jo vpiše nazaj.
V nasprotnem primeru lahko disk ostane neaktiven predolgo, toliko da RAID pomisli, da je nekaj narobe z njim in ga "vrže ven" iz polja, kar je ne glede na redundaco lahko neugodno, saj je treba polje potem regenerirati, kar je zamudno.

5. Diski naj bodo dobro hlajeni (toliko, da med delom niso opazno toplejši od okolišnjjega železja) in naj se ne ugašajo.
Vsakih par stopinj več bistveno skrajšuje delovno dobo diska, ravno tako stalno zaganjanje in ustavljanje.
V svojih RAIDih imam čisto navadne WDje že tri leta, pa delajo B.P. Diski, ki so mislili crkniti, so se poslovili v prvioh nekaj tednih.
Seveda bi blo bolje imeti namenske diske z boljšimi ležaji itd...

6. Pred začetkom preštudiraj/probaj, kateri stripe size se zate najbolje obnese. Stripe size pomeni samo bloke, ki so na enem disku. Če imaš recimo 5 diskov v RAID-5 in je stripe size 64K, boš blok 256 K dobil v enem šusu-vsakih 64K s svojega diska.
Večji stripe je lahko prednost pri delu z daljšimi fajli, vendar bo zabremzal delo s krajšimi. Kompromis določaš sam.
Jaz porabljam stripe sie 8K, ker moji WDji znajo v šusu potegnit samo do 16 sektorjev, kar je 8K in se mi povečanje tega ne pozna veliko, delo z majhnimi fajli preko NFSja pa s tem stripe sizeom dela bistveno hitreje.

7. Uporabi solidno mrežno na 64-bitnem PCI-Xu in s solidnim MTU, vsaj 8500 byteov- toliko da recimo lahko spavi not 2 4096 bytna pagea + extra IP/TCP/NFS/SMB overhead.

8. Ne vem zakaj, a največjo prepustnost dosežem takrat, ko je kernel scompilan kot lowlatency desktop z interrupti na 1000 Hz.
Naj bi blo obratno, pa ni...

9. Bodi previden s 64-bitnimi particijami (nad 2.5 Tb po "RAID disku"). Sem zgubil na megatone podatkov tako. Fdisk mi ni hotel sparticionirati tako velikega diska, pa sem ga kar celotnega sformatiral, brez particioniranja. Stvar je celo nekako delala, dokler se ni po par mesecih tako razletela,d a je nisem nikakor več pobral. ne vem, kaj je bilo, vendar tu ne krivim kartice. Ta ni nikoli niti trznila, fdisk in vse ostalo mi je pa stalno delalo težave ob tem in sem se moral pomatrat,d a sem našel delujočo kombinacijo.

Če rabiš več ko 2.5 Tb na enem disku, da sestavi iz več "RAID diskov" z LVMom v en logični volume.

10. Če iščeš naslov za nabavo Areca kartice, se obrni na "Elena Mavraki, Sander Computer" /melena@sander-europe.de/
Tam sem kupil svojo 1160 in sem zelo zadovoljen. Povej, da sem ti jaz dal naslov (Branko BAdrljica, revija Avtomatika, Slovenija).

Sem pred tem kontaktiral "Starline" (www.starline.de- B.Widmaier@starline.de )in ta mi je dal sicer ugodno ceno, vendar uporabljajo zelo dvomljive legalne prijeme ("drobni tisk" je grozljiv).

To je res, vendar kam naj človek zbekapira 4+ Tb podatkov ?

Na 1000+ DVDjev ?

Jaz sem se tega lotil tako, da imam vedno nekaj extra hddjev na polici in najpomembnejši podatki se redno refreshajo na te diske.

Ostalo je na DVDjih itd, poleg tega pa imam v bistvu dva RAID-a. Podatki z enega se redno syncajo na drugega, potem se pa ta unmounta.

Še nisem našel pametnejše variante.

Ok, to nisem bil ziher.

Tvoja metoda se mi pa zdi učinkovita, sam kolk cajta ti vzamejo ti back-upi?

Ne pravim da je nesmiselno. Sam časovno me zanima. Backupiranje ima še kak smisel, tud najmanše količine podatkov!

Server ima TYAN K8W plato, dve 240tki in 2 Gb RAM-a.

Jaz mam to na istem serverju. Oba RAID polja, vendar je praktično vedno eno unmountano.

Ni ravno pametno, a dela. Zaenkrat. Seveda sta dva serverja veliko boljša rešitev. ČE boš šel v to , si vsekakor oglej AFS (Andrew File System), ki je naravnost namenjen takim in kupou podobnih trikov. Sam ga še nisem uporabil, med drugim ker je kar zaguljen za pogruntat, je pa baje zelo zanimiva stvar.

AFS ti med drugim omogoča hranjenje pdoatkov v mreži povezanih strojev, kerj je na vsaki mašini nekaj, sam FS se pa ukvarja s fizičnimi zaj*.

Ti samo rečeš kateri fajl v kateri logični mapi hočeš, AFS pa pogrunta, na katri mašini je to. STvar zna tudi transparentno podvajat ali migrirat podatke. Če veliko dostopaš mapi X, ki je na bližnji mašini, nato pa se preseliš v pisarno na drugem koncu bajte in ti ta mašina ni več blizu, zna FS potihem preselit te podatke na kak bližji stroj itd.

Ali če gre za stvari, katerim dostopajo vsi, in jih večinoma berejo, lahko AFS sfotokopira te zadev po mašinah v mreži, tako da vsi vidijo svoj najbližjo kopijo in če se kdo odloči za vpis, se ta razmnoži po vseh kopijah...

No v glavnem, veliko je možnosti za igranje.

Stvar, ki jo jaz uporabljam pri peki backupov (pri drastično manjšem obsegu) ;) je RAR z omejitvijo datoteke na velikost CD/DVD in 5% recovery record. Do sedaj še vedno rešil vse, kar se sicer (delno) ni več dalo prebrati.

O kakovosti medijev, hitrosti peke pa mislim da ni potrebe, da kaj pišem.