Plače v IT industriji

Bi menjali službo za 250 neto manjšo plačo, vendar bi dobili:
- bolj zanimivo delo
- boljša možnost napredovanja
- bolj zanimiva tehnologija
- dolgoročno stabilnejše okolje

Same floskule. Kdo določa, kdaj je delo bolj zanimivo? Možnosti napredovanje so tudi kr neki, nobenih zagotovil. Bolj zanimiva tehnologija - spet, kdo to določa? Dolgoročno stabilnejše okolje - se pravi da ni startup, to pa ne pove kaj dosti - lahko je tudi samo 1% stabilnejše... ali pa to pomeni da je delovno okolje trenutno nestabilno in da računate da bo postalo bolj stabilno.

V oglasih si želimo česa konkretnega; te floskule so marketinški triki, ki dvigajo rdeče zastavice. Oz vsaj zame.

Mene tak oglas ne prepriča, sploh pa za 250€ manjšo plačo.

Redman je 24. jul 2018 ob 10:57 izjavil:

Bi menjali službo za 250 neto manjšo plačo, vendar bi dobili:
- bolj zanimivo delo
- boljša možnost napredovanja
- bolj zanimiva tehnologija
- dolgoročno stabilnejše okolje

Odvisno od tega, kolikšen procent celotne plače je 250 EUR. Če je govora o 5000 vs. 4750, vredno razmisleka. Če je govora o 1500 vs. 1250, verjetno ne ravno.

Vazelin je 24. jul 2018 ob 11:11 izjavil:

to mora biti super motivacija ko greš za manj na novo delovno mesto

Če se pogovarjaš o 5% manj neto, je to vredno razmisleka, še zlasti zato, ker lahko to v dveh letih prineseš nazaj notri, če drži tisto o "boljša napredovanja".

Če se pogovarjaš o 16% manj neto, se razmislek zelo hitro zaključi s samo enim verjetnim rezultatom. 16% prinesti nazaj bo zagotovo trajalo dlje.

To pomeni, da tisti, ki zasluži več, bo izgubil manj: preračunano po obrokih cca. 5.000 EUR v dveh letih (12 * 250 v prvem letu + 12 * 155 v drugem letu), da se vrne na isto plačo vendar v njemu bolj všečnem delovnem okolju. Ali pogledano v preračunanih enotah: če je 250 EUR 5% neto plače, je polna neto plača 5.000 EUR, kar pomeni, da bo sprememba človeku vzela eno plačo v dveh letih, preden bo spet na istem.

Tisti pa, ki zasluži manj, bo izgubil več: preračunano po obrokih cca. 15.000 EUR v 9 letih, da se vrne na isto plačo v njemu bolj všečnem delovnem okolju. Gledano v plačah, če je 250 EUR 16% neto plače, potem je ta 1.500 EUR, kar pomeni, da bo ta človek v 9 letih izgubil 10 svojih plač prihodka.

Kot to pogosto velja, več denarja imaš, več denarja ti ostane. V današnjem svetu se ne izplača biti revež.

Meni open space predstavlja ureditev kot jo imamo tu...kurnik. Vsak dobi 7 kvadratov prostora, brez sten, v ogromen prostor nameces 30 ljudi iz razlicnih skupin, pa se naj med sabo drkajo komu pase koliko svetlobe, kaksna temperatura, kaksen hrup.

TheBlueOne je 24. jul 2018 ob 08:24 izjavil:

Absolutno je mogoce, ker pravi "ki je boljši od vas, ve več, bolje hendla zadeve". Seniorji, se posebej v ITju znajo biti dosti zaplankani in ni tezje boljse hendalti zadev in biti boljsi, ce ga premagas v socialnem/psiholoskem smislu. Seveda je v vecini primerov, se posebej, kjer so zadeve samo tehnicne dosti tezka, razen ce je podjetje malo zaspalo.

Ampak kolikor sem sam dozivel tega, sploh ne reagirajo, se mi zdi, da so mnogi tehniki navajeni, da jih prehitevajo in custva nekako zadrzijo zase.

Je pač nemogoča trditev. Če pride nov v firmo pa je lahko še tak stručko, nima pojma o postavljenem sistemu. JUNIOR pa sploh nima blage o celostni sliki, kar seveda ne pomeni da ni dober programer. Očitno ne poznaš pravih seniorjev, ki so prišli z delom do stolčkov. V nekem privat podjetju te ne bo noben plačeval če nisi sposoben. Moj bivši šef je sploh pozabil programirat, ker je imel toliko dela s pravilniki in ostalim sranjem. Ko pa sem sproduciral kodo, jo je prebral kot keks in jo razumel v detajle. Sam ni znal programirat vrstice kode, ampak popolnoma sposoben človek za seniorja, znal je vprašati vsa prava vprašanja, poiskati vse mejne vrednosti. Vredno vsakega spoštovanja. Programiral sem pa jaz, pa se še zdaleč nisem čutil superiornega nad njim, pa recimo ni imel pojma o Javi, C# in Pythonu.

Seveda pa najdeš kretene na eni in drugi strani.

Prosil bi vas za mnenje glede primernega plačila v zvezi z neko potencialno priložnostjo za delo.

Javni sektor, zdravstvena ustanova, 80 delovnih postaj, 4 serverji, AD, domena. Bil bi nekakšna "deklica za vse", sistemski admin, načrtovanje in postavitev backup rešitve, postavitev exchange serverja, izobraževanje uporabnikov, skrb za delovanje elektronskega poslovanja z ZZZS in drugimi ustanovami, načrtovanje širitev omrežja, potreb po opremi in svetovanje pri nabavi le te, relacije z zunanjimi ponudniki softvera, načrtovanje in uvajanje dokumentarnega sistema (prehod na brezpapirno poslovanje), načrtovanje in implementacija določenih intranet zadev (izmenjava izvidov, RTG slik, helpdesk), izdelava in posodabljanje spletne strani. Delo bi opravljal samostojno, se pravi je kompletna odgovornost glede IT zadev na meni.

Imam lasten s.p. in 15 letne izkušnje z vsem tem. Najprej so mi ponudili redno zaposlitev (poln delovnik), 28. plačni razred (1270 bruto, 870 neto), kar je seveda smešno in se za tak denar niti ne mislim naprej pogovarjati. To bi bila primerna plača za to, da prideš na šiht in delaš po navodilu nadrejenega (priklopi printer tam, inštaliraj windows tam, ...) brez da zraven kaj dosti razmišljaš.

Druga opcija je delo preko s.p., oni sicer pravijo, da je dela za 8 ur na dan, vendar ker imam tudi druge stranke, bi recimo bil 4 ure na dan lahko na voljo njim, ostali delovni čas pa dosegljiv po telefonu za razna vprašanja in eventuelno pomoč na daljavo. Koliko bi bil primeren znesek, ki ga zaračunam kot s.p. (od katerega sam plačam vse prispevke, bolniške, dopust, regres, se pravi nekakšen ekvivalent bruto plače s prispevki delodajalca)?

Hvala za mnenja.

111111111111 je 25. jul 2018 ob 21:05 izjavil:

Za kar si naštel bo naneslo precej več kot 8 ur na dan.

Da, ni mišljena implementacija vsega naenkrat, ampak recimo v roku pol ali enega leta, pač po vrsti. Poleg rednih opravil.

111111111111 je 25. jul 2018 ob 21:05 izjavil:

Podvprašanja:
- načrtovanje dokumentnega sistema in uvajanje? Najdeš zunanjega ponudnika in potem uvajaš? Veliko dela

Tako je, mišljeno je, da poiščem zunanjo rešitev, ki je po moji presoji najbolj primerna glede na njihove potrebe in to implementiram in usposobim uporabnike za delo s tem.

111111111111 je 25. jul 2018 ob 21:05 izjavil:

- Postaviteve exchange serverja? Še nimajo? Štart iz nule?

Nimajo, pošto imajo trenutno pri zunanjem hosting ponudniku.

111111111111 je 25. jul 2018 ob 21:05 izjavil:

Osebno mnenje. Če bi bil redno zaposlen nekje 2500-3500€ bruto ne bi mogel iztržiti. Tako da takole na palec bi rekel za 4 ure na dan nekje 2500€, za manj se ne bi šel. Si pa po moji presoji časovno komponento konkretno falil in ti bo zadeva požrla bistveno več časa. Predvsem se pozanimaj o buđetu, ki ga imajo na razpolago, ker čas bo prekleto odvisen od komponent in resourcev, ki jih boš imel.

Glede časa, kot sem zgoraj napisal, ne bi se vse nove zadeve uvajale istočasno, ampak po vrsti. Glede ostalega tudi sam podobno razmišljam, predvsem tehtam primeren zaslužek glede na zahtevano odgovornost.

111111111111 je 25. jul 2018 ob 21:05 izjavil:

Npr. Backup, če rešitev dobro postaviš, praktično nimaš dela, tudi ko kaj crkne dobiš vse nazaj relativno hitro. Če se boš igral z open source zaradi financ zna biti zadeva precej zoprna. Ker poznavalec vsega kar si zgoraj naštel pač ne moreš biti.

Pri izbiri softver rešitev bi bil pomemben kriterij poraba mojega časa. Seveda nisem poznavalec vsega v nulo, ampak dovolj poznam zadeve, da vem, kje in kako dobiti potrebne informacije in znanje.

Spura je 26. jul 2018 ob 09:53 izjavil:

In tudi sicer je to razmerje kriticno. Ce imas v firmi 20 product/marketing zaposlenih bos pac hoces/noces tok enega novega sranja konstantno kodiral. To ne gre nikakor drugace. Ti ne mores ustavit teh ljudi za pol leta pa rect "zdej pa nic novih stvari dokler razvoj ne spuca technical debta". To preprosto psiholosko ne gre. Torej razmerje product vs engineering ti ful pove. Tipicno ko rata pol firme product/marketing je pocasi cajt da se poberes (ce nimaš nekih hudih ambiciji v firmi). Product boli kurac za tvoje scalability ali pa legacy probleme. Oni sam sedijo in spitballajo nove ideje. In pol mas developer burnout in folk gre (tipicno tisti, ki so dejansko poznali platformo, in jih nadomestijo z mlajsimi bolj junior (cenejsimi) developerji), in pol je se tezje vzdrzevat tempo fixov obstojecega in delanja novih idej.

O tem kdo zares tle dela in kdo je pod pritiskom je vse jasno iz tega kok je menjav pri developerjih, medtem ko solatkarji zapuscajo delovna mesta edino ko jih brcnejo vn.

Word.

Pravzaprav imata oba prav in vajini mnenji si ne nasprotujeta. Samo zorni kot je drugi.

Spura je 26. jul 2018 ob 09:53 izjavil:

In tudi sicer je to razmerje kriticno. Ce imas v firmi 20 product/marketing zaposlenih bos pac hoces/noces tok enega novega sranja konstantno kodiral. To ne gre nikakor drugace. Ti ne mores ustavit teh ljudi za pol leta pa rect "zdej pa nic novih stvari dokler razvoj ne spuca technical debta". To preprosto psiholosko ne gre. Torej razmerje product vs engineering ti ful pove. Tipicno ko rata pol firme product/marketing je pocasi cajt da se poberes (ce nimaš nekih hudih ambiciji v firmi). Product boli kurac za tvoje scalability ali pa legacy probleme. Oni sam sedijo in spitballajo nove ideje. In pol mas developer burnout in folk gre (tipicno tisti, ki so dejansko poznali platformo, in jih nadomestijo z mlajsimi bolj junior (cenejsimi) developerji), in pol je se tezje vzdrzevat tempo fixov obstojecega in delanja novih idej.

O tem kdo zares tle dela in kdo je pod pritiskom je vse jasno iz tega kok je menjav pri developerjih, medtem ko solatkarji zapuscajo delovna mesta edino ko jih brcnejo vn.

Iz razbranega bi samo rekel, da gre za firmo s slabo organizacijo. Jaz imam kontra izkusnje. Firma z vec kot 20+ "solatkarjev". Komot zabremzam projekte, da se spuca technical debt (ce je to seveda smiselno) in tudi ze sem (npr. da je sel nov razvoj na 20% za 1 leto). Vecina programerjev (razen vodij) sploh ne zaznava, da bi bilo karkoli drugace zaradi marketinga. V resnici so burnouti manjsi kot vcasih, na zacetku se je slo za prezivetje in se je veliko delalo ad-hoc, da se je pridobilo stranke. Sedaj so zadeve bistveno bolje organizirane, nekih deadline sokov prakticno ni. Programerji imajo svoje 8 urne delavnike. Menjave pri developerjih prakticno ni (bi reku, da je rotacija pri "solatkarjih" za faktor x2-x3 vecja).

Spura je 26. jul 2018 ob 09:53 izjavil:

Poleg tega so solatkarji 100% odgovorni za unused featurje/kodo v programih. A ti mislis da si programerji izmisljujejo shit featurje ki jih noben ne rabi?

Naslednjič, ko boš pri programiranju želel pritisniti backspace ali delete, ali pa boš želel kakšno vrednost popraviti ali zamenjati, se spomni svojih besed.
Solatkarji si najbrž ne želijo, da programerji izgubljate dragocen čas za kodo, ki jo potem izbrišete in je noben ne rabi.
Tudi testiranje je izguba časa in denarja zaradi nesposobnosti programerjev, da bi napisali programsko kodo, ki bo s prve delovala brezhibno.

Men se zdi, da je v tej temi precej ljudi, ki govori iz nekih navideznih izkusenj in potem za svojo nesposobnost ali pa nesposobnost njihovih sefov/direktorjev krivi tiste, ki s programiranjem nimajo nicesar.

Meni je v bistvu fajn, najraje delam na ze utecenih projektih kjer je zaradi razfukanosti ekipe prislo do tega, da nihce ne ve vec kaj produkt pravzaprav dela in zakaj dela. Sanacije taksnih reci so drage in precej zabavne, se pa kr dost nasmejis ob teh receh.

Miha 333 je 25. jul 2018 ob 20:15 izjavil:

Prosil bi vas za mnenje glede primernega plačila v zvezi z neko potencialno priložnostjo za delo.

Javni sektor, zdravstvena ustanova, 80 delovnih postaj, 4 serverji, AD, domena. Bil bi nekakšna "deklica za vse", sistemski admin, načrtovanje in postavitev backup rešitve, postavitev exchange serverja, izobraževanje uporabnikov, skrb za delovanje elektronskega poslovanja z ZZZS in drugimi ustanovami, načrtovanje širitev omrežja, potreb po opremi in svetovanje pri nabavi le te, relacije z zunanjimi ponudniki softvera, načrtovanje in uvajanje dokumentarnega sistema (prehod na brezpapirno poslovanje), načrtovanje in implementacija določenih intranet zadev (izmenjava izvidov, RTG slik, helpdesk), izdelava in posodabljanje spletne strani. Delo bi opravljal samostojno, se pravi je kompletna odgovornost glede IT zadev na meni.

Imam lasten s.p. in 15 letne izkušnje z vsem tem. Najprej so mi ponudili redno zaposlitev (poln delovnik), 28. plačni razred (1270 bruto, 870 neto), kar je seveda smešno in se za tak denar niti ne mislim naprej pogovarjati. To bi bila primerna plača za to, da prideš na šiht in delaš po navodilu nadrejenega (priklopi printer tam, inštaliraj windows tam, ...) brez da zraven kaj dosti razmišljaš.

Druga opcija je delo preko s.p., oni sicer pravijo, da je dela za 8 ur na dan, vendar ker imam tudi druge stranke, bi recimo bil 4 ure na dan lahko na voljo njim, ostali delovni čas pa dosegljiv po telefonu za razna vprašanja in eventuelno pomoč na daljavo. Koliko bi bil primeren znesek, ki ga zaračunam kot s.p. (od katerega sam plačam vse prispevke, bolniške, dopust, regres, se pravi nekakšen ekvivalent bruto plače s prispevki delodajalca)?

Hvala za mnenja.

To je delo za več, kot 8 ur na dan. Že dosegljivost na telefonu te bo požrla. Ne boš delal drugega, kot visel na telefonu. Enemu ne bo delal eRecept, drugi bo imel probleme z eNapotnico itd...
Samo delo z ZZZS ti bo pobralo nekaj dni na mesec.

Za manj, kot 3500 EUR se sploh ne pogovarjaj.

A pa si ziher, da bi vse te stvari delal sam? Ponavadi imajo v javnem sektorju en kup zunanjih izvajalcev, ki jih komandira notranji. 28 Plačilni razred za to delo? To se nekdo dela norca iz ljudi. Plačilni razredi so drugače največji možni fail. Sploh to, da je prvih 14 pod minimalno plačo.

111111111111 je 26. jul 2018 ob 12:34 izjavil:

jernejl je 26. jul 2018 ob 11:50 izjavil:

Tudi testiranje je izguba časa in denarja zaradi nesposobnosti programerjev, da bi napisali programsko kodo, ki bo s prve delovala brezhibno.

Ti to resno ali sarkastično? Ker če resno, nimaš pojma za kaj je testiranje.

Jest v 40 letih programiranja nisem nikoli nekega resnega testiranja izvedel, sm pa dost pikolovski in predvidim tud, ce godzila server pohodi :)
Pa je ogromno programov, ki delajo ze 20+ let brez popravka.

Spura je 26. jul 2018 ob 09:53 izjavil:

kuall je 21. jul 2018 ob 00:57 izjavil:

Polno je programov, ki so se napisali in jih potem ni noben uporabljal. Po moje ljudje res uporabljajo samo 10% vse kode ali še manj, ki jo programerji napišejo, ostalo pa je bilo delo zaman.

Isto lahko reces za vsak poklic. Nekatere linije oblek se slabo prodajajo. Nekateri avtomobili se slabo prodajajo itd... Poleg tega so solatkarji 100% odgovorni za unused featurje/kodo v programih. A ti mislis da si programerji izmisljujejo shit featurje ki jih noben ne rabi? Kdaj sta WinAmp in RealOne playerja ratala bloated in dobila tono featurjev ki jih nihce ni rabil in nihce ni uporabljal? Ko so jih v svoje mastne tace dobili MBAji in marketingarji.

In tudi sicer je to razmerje kriticno. Ce imas v firmi 20 product/marketing zaposlenih bos pac hoces/noces tok enega novega sranja konstantno kodiral. To ne gre nikakor drugace. Ti ne mores ustavit teh ljudi za pol leta pa rect "zdej pa nic novih stvari dokler razvoj ne spuca technical debta". To preprosto psiholosko ne gre. Torej razmerje product vs engineering ti ful pove. Tipicno ko rata pol firme product/marketing je pocasi cajt da se poberes (ce nimaš nekih hudih ambiciji v firmi). Product boli kurac za tvoje scalability ali pa legacy probleme. Oni sam sedijo in spitballajo nove ideje. In pol mas developer burnout in folk gre (tipicno tisti, ki so dejansko poznali platformo, in jih nadomestijo z mlajsimi bolj junior (cenejsimi) developerji), in pol je se tezje vzdrzevat tempo fixov obstojecega in delanja novih idej.

O tem kdo zares tle dela in kdo je pod pritiskom je vse jasno iz tega kok je menjav pri developerjih, medtem ko solatkarji zapuscajo delovna mesta edino ko jih brcnejo vn.

Lepo napisano, se strinjam 100%.

Kar se tiče pa ostalega:
Ljudi sem poimenoval "solatkarji", ker pač v danem trenutku in da kratki rok v firmi ne delajo nobenega napredka, pač pa samo ali večajo količino dela ali pa "opravičujejo" svoje ure, se učijo ali kakorkoli drugače žulijo čas, ampak na koncu mora programer pokriti s svojim delom plačo zase in za "solatkarja". Dela vedno več, nikjer se ne ulovi rokov oz. se jih "na silo" da ne trpijo pogodbe, včasih kje kaka stranka počaka kak mesec ali dva, ni panike...
Ni problem v tem, da se rabi ali ne rabi "solatkarjev". Se jih rabi, ampak v zdravem razumu in obsegu. Če imajo vsi dela čez glavo in se ne vidijo ven in je veliko ljudi pred burnoutom, potem je solatkarjev preveč - kot zgleda očitno zadnje čase kar precej slovenskih firm tako fura. Vsi iščejo kadre, le malokdo bi res odprl denarnico in plačal kot se zagre, ker je treba pač plačevati zraven še "solatkarje".
Še vedno stojim za tem, da je v tehnološkem podjetju, ki razvija svoje produkte ali pa za druge stranke, najbolj idealno razmerje 80:20 v prid tehnološkemu/kreativnemu kadru. Ker na konc so programerji/designerji/testerji tisti, ki sproducirajo produkt in ne solatkarji in če samo delaš business in reklamo, spelat pa ne moreš stvari nekak ne gre skup.
Kake druge firme, ki se ukvarjajo s posredovanjem, publishingom in podobnim, pa rabijo "solatkarje", da spravijo čimveč stvari skozi in bolj malo tehničnega kadra, če sploh.
Sicer pa, če je komu všeč delat v firmi, kjer je veliko poudarka na businessu, izvolite. Iz lastne izkušnje se boste naučili, kako je ko se delo samo kopiči na vseh vogalih, nekako pa ljudje ne shendlajo vsega, roki pa včasih že prav nemogoči in moraš prav čarati. Da ne pomislim potem še kaj prinese to za sabo: slabo napisano kodo, neupoštevanje večine standardov ker je važno samo da dela, slabo pretestirano oz. malo pretestirano na roke, premalo časa za dejansko učenje stvari ki jih dejansko rabiš ampak jih večinoma samo površinsko obdelaš, da lahko delaš naprej... "Solatkarji" morajo priskrbeti toliko dela, da je vedno nekaj na zalogi a nikoli toliko, da se morajo ljudje odpovedovati dopustu, izobraževanju, prostemu času in da morajo stranke čakat... Sam sem enkrat dal prenosnik na servis, 45dni so ga mrcvarili, da so mi sporočili, da je šla matična in da ne morejo dobiti nove. To je bil prvi in zadnji nakup od dotične firme in nikoli več. 45dni za en tako enostaven task, kot je diagnostika in poslati email proizvajalcu, da javi ali lahko dobavi del ali ne je "too much" zame.
Res pri vseh tako lepo štima? Ker je že malo scary, koliko firm po sloveniji išče ljudi, pa ne vem ali jih ne najdejo ali pa se jih ljudje izogibajo ali pa je dela res toliko?

Kaksna je sploh definicija 'solatkarja'? Je bil Steve Jobs 'solatkar'?

janig je 26. jul 2018 ob 22:10 izjavil:

Kaksna je sploh definicija 'solatkarja'? Je bil Steve Jobs 'solatkar'?

Stebe je bil sokcar: https://www.telegraph.co.uk/technology/...

Saj gre programer lahko tudi do stranke, kjer naredi posnetek stanja in potem sprogramira. V 80-90tih se je tako na veliko delalo.

Mavrik je 26. jul 2018 ob 23:23 izjavil:

kunigunda je 26. jul 2018 ob 23:14 izjavil:

Saj gre programer lahko tudi do stranke, kjer naredi posnetek stanja in potem sprogramira. V 80-90tih se je tako na veliko delalo.

Jap, tako potem dobiš tiste drekave forme, ki so 1:1 preslikava podatkovne baze in nimajo nobenega smisla in uporabnosti (razen tega da jih je bilo lažje sprogramirati). Pa projekt, ki zamuja 5 let ker programer dela vse drugo, razen tisto v čemer je dober.

Tega pa ne stekam cist dobr.

111111111111 je 27. jul 2018 ob 00:02 izjavil:

kunigunda je 26. jul 2018 ob 16:08 izjavil:

Jest v 40 letih programiranja nisem nikoli nekega resnega testiranja izvedel, sm pa dost pikolovski in predvidim tud, ce godzila server pohodi :)
Pa je ogromno programov, ki delajo ze 20+ let brez popravka.

Kaj ima veze 20+ let delujoč program s testiranjem ali ne. Lepo da ti vse predvidiš, kdor bo prišel za tabo pa ne bo in to je slabo programiranje velikih sistemov, da nimaš zadaj basic testa za funkcionalnosti.

Odvisno kako programiras in dokumentiras. Sicer je pa po 10+ letih zelo malo verjetno po novih funkcionalnosti, nove so pa itak ze zaradi napredovanja tehnologij in OS drugacne.

kunigunda je 26. jul 2018 ob 16:08 izjavil:

Jest v 40 letih programiranja nisem nikoli nekega resnega testiranja izvedel, sm pa dost pikolovski in predvidim tud, ce godzila server pohodi :)
Pa je ogromno programov, ki delajo ze 20+ let brez popravka.

To se bere kot da ali nisi sprogramiral programov z vec k 500 vrsticami, ali pa, da si vlozil 10x vec ur dela vanj, kot bi bilo potrebno (predvidevam, da nisi programiral shuttla, pa se takrat definitivno BI testiral ;) ).

kunigunda je 27. jul 2018 ob 10:43 izjavil:

V bistvu gre za telefonske centrale, web serverje, database driverje in podobne igracke, kjer je bilo potrebno sprogramirati vse from the scratch, saj v tistih cajtih niti ni bilo nobenih lib-ov.
Sej testiralo se je, ampak bodisi na roko, al se je pa kaka skripta naredila, ki je naredila stress teste.

Kaj si pa imel potem v mislih za resno testiranje?

Koliko kaj zasluzijo DELL admini, podpora, ce se ve?