Zakon o verski svobodi

Kmalu bo v parlamentu sprejet vladni predlog zakona o verski svobodi - ZVS (predlagatelji so iz vrst vladne koalicije). Če ste kdaj bili jezni čez materialno požrtnostjo "duhovne ustanove" Cerkve, ali pa čez njeno nadležno umešavanje v politiko (ter razne referendume in ostalo), vas lahko pomirim, da boste sedaj samo še bolj jezni. Verske ustanove (v glavnem RKC) bodo postale splošno koristne organizacije, financirane (do kolikšne mere ni določeno v zakonu) s strani države.
Nekatere VELIKE verske skupnosti (bi moral pisati v ednini?) bodo imele drugačne pravice kot manjše, torej spet neskladje z ustavo. Celo v javnih zavodih se bodo zaposlovali duhovniki, in iz tega naslova dobivali plačo.

Poleg tega pa je RKC že dobila povrnjena VSA fendalna posestva, ki jih je tako in tako pridobila nezakonito (desetina, izsiljevanje oporok z grožnjami o "peklu", odpustki,...), kar je najbrž res edinstven primer v EU.

Pa začnimo:

Konvencija o otrokovih pravicah (OZN) - http://www.varuh-rs.si/index.php?id=105;

14. člen
1. Države pogodbenice spoštujejo otrokovo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi.
2. Države pogodbenice spoštujejo pravice in dolžnosti staršev oziroma zakonitih skrbnikov, da otroka pri uveljavljanju te pravice usmerjajo na način, prilagojen njegovim razvojnim zmožnostim.

Torej ima otrok pravico do svobode veroizpovedi in starši ne smejo forsirati svoje veroizpovedi na otroka, lahko pa otroka usmerjajo pri uveljavljanju te pravice (torej ga sami ne vzgajajo glede na svojo vero, ampak mu samo dovoljujejo da se udeležuje kakršnihkoli verskih obredov). Ravno to je razlog, da se RKC ohranja, namreč otroci so vzgajani v RKC duhu že od rojstva.

Klik do predloga zakona o verski svobodi

9. člen
(verska vzgoja otrok)
Starši imajo pravico, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim verskim ali drugim prepričanjem. Pri tem morajo spoštovati njihovo telesno in duševno nedotakljivost.
Otrok, ki je dopolnil petnajst let, ima pravico, da sam sprejema odločitve, povezane z versko svobodo in svobodo vesti.
Prav tako načelo svobodnega izpovedovanja vere v zasebnem in javnem življenju vsebuje pozitivno in negativno upravičenje. Pozitivni vidik pri tem pomeni, da lahko posameznik svoja verska prepričanja in druge religiozne opredelitve svobodno manifestira v zunanjem svetu in sicer tako v zasebnem, kot tudi v javnem življenju; drugi vidik pa, da ga v manifestacijo verskega prepričanja ni dopustno siliti. Izpovedovanje vere se lahko izvršuje individualno ali kolektivno, pri čemer kolektivni vidik opredeljujejo temeljna načela ureditve verskih skupnosti.
To načelo implicira načelo svobodnega poučevanja vere, verskega ali drugega prepričanja, kar glede verske vzgoje otrok kot pravico staršev izrecno določa že 3. odstavek 41. člena Ustave.

Zakon o verski svobodi (9. člen) pravi ravno nasprotno - starši lahko vzgajajo svoje otroke v skladu s svojo veroizpovedjo (mu prepovejo udeleževanje pri drugih veroizpovedih), torej je logično, da ko otrok dopolni 15 let že ima v sebi zakoreninjeno neko versko resnico, to da bi prestopil k drugi veri pri 15 letih pa je skoraj nemogoče, saj vsaka vera (RKC naprimer) s svojim učenjem neposredno diskreditira drugo vero in jo prepoveduje, otrok si pa seveda ne bo želel ravnati v nasprotju z versko resnico, o kateri je poslušal skoraj celo svoje življenje. Torej po ZVS so otroci versko svobodni šele potem ko so že owčke :)
V razlagi pa piše, da ga v manifestacijo verskega prepričanja ni dopustno siliti, ravno to pa po 9. členu lahko počnejo starši z otroki mlajšimi od 15. let.

6. FINANČNE IN DRUGE POSLEDICE zakona
Izvajanje predlaganega zakona, ki predvideva povečanje prispevka od najnižje pokojninske osnove za socialno zavarovanje verskih uslužbencev (duhovnikov) od sedanjih 42% na 100% bi povzročilo povišanje finančne obremenitve proračuna Republike Slovenije od porabe 336,331.000,00 Sit (podatki za leto 2003) za 464,457.000,00 Sit na skupno vsoto 800,788.000,00 Sit letno. Ob upoštevanju predvidene porabe za leto 2005, za katero je sedaj v proračunu predvidenih 349,872.000,00 Sit (za 42% prispevkov), bi bilo potrebno v primeru dviga na 100% v letu 2005 zagotoviti povečan obseg proračunskih sredstev za 483,156.000,00 na skupno vsoto 833,028.000,00 Sit v letu 2005.
V Republiki Sloveniji Ustava vzpostavlja v 7. členu načelo laičnosti države: ločitev države in verskih skupnosti, enakopravnost verskih skupnosti in njihovo svobodno delovanje; v 41. členu pa zagotavlja individualno pravico vsakega posameznika do svobodnega izpovedovanja vere in drugih opredelitev v zasebnem in javnem življenju ter pravico staršev do verske in moralne vzgoje svojih otrok;

Torej država je ločena od cerkve, pa vseeno dobivajo proračunska sredstva? Od kje pa bomo dobili vsa ta dodatna sredstva, od sredstev namenjenih javnemu zdravstvu, gospodarstvu ali kulturi?

6.3. Verski pouk v javnih šolah v državah Evropske Unije
Posebno zahtevno nalogo za nevtralnost države pomeni vprašanje verske vzgoje oziroma verskega pouka v izobraževalnih ustanovah. V skladu z zahtevo po svobodni demokratični družbi država ne more posredovati verske resnice – zlasti tega ne sme početi v imenu sekularizacije ali razsvetljenstva kot (prikrita) državna promocija materialističnega svetovnega nazora oziroma ateizma – ampak mora biti odprta za vse vrste verskih (in ne-verskih) idej in prepričanj. S svojo odgovornostjo, ki jo deli s starši, za oblikovanje osebnosti mladega človeka, se država ne more izmakniti tudi svojemu delu odgovornosti za religiozno plat te osebnosti. Popolno potiskanje religije na stranski tir, ob pretirano zgodnjih ali poznih urah ali le ob nedeljah bi pomenilo versko diskriminacijo. Posledično bi tako ravnanje pomenilo zanikanje nevtralnosti države. In še več kot le to: zanikanje religioznega pomeni tudi neuspeh pri oblikovanju celostne osebnosti mladega človeka. Zagotavljanje verskega pouka kot temeljne pravice izhaja tudi iz EKČP, ki določa, da mora država spoštovati svetovnonazorsko prepričanje staršev. Ne nazadnje je ena pomembnih posledic zakonskega priznanja verskih skupnosti to, da se verski pouk sme izvajati v javnih šolah. Evropsko sodišče za človekove pravice je odločilo, da verski pouk v javni šoli ni v nasprotju z 2. členom Protokola k EKČP, če je dana možnost, da otroci tega pouka zaradi verskih ali filozofskih prepričanj staršev ne obiskujejo.

Spet isto, otrok bo takšne vere kot starši, in do otrokovega 15. leta imajo starši pravico vzgajati otroka po svojih nazorih, kaj je po tem je pa itaq vseeno, je že prepozno. Zadnji stavek pa pomeni, da tudi otroci ateističnih staršev nimajo pravice hoditi k verouku.

20. člen
(omejitve registracije in zavrnitev zahteve)
Ni dovoljeno registrirati verske skupnosti, katere namen, cilji ali način izvrševanja verskega nauka, verskega poslanstva, verskih obredov ali druga dejavnost verske skupnosti temelji na nasilju oziroma uporablja nasilna sredstva, ogroža življenje ali zdravje ali druge pravice in svoboščine pripadnikov verske skupnosti ali drugih oseb, spodbuja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, razpihovanju narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti oziroma spodbujajo k nasilju ali vojni.

Em, v RKC ženske nimajo istih pravic/možnosti kot moški, prav tako ne pri islamu, pa sta obe veri prijavljeni v RS, pa še veliko takšnih in podobnih primerov bi se našlo.

24. člen
(verska duhovna oskrba v vojski)
Versko duhovno oskrbo za pripadnike vseh verskih skupnosti v Slovenski vojski opravljajo vojaški kaplani in drugi pastoralni uslužbenci. Vojaški kaplani in pastoralni uslužbenci so zaposleni v Slovenski vojski na ustreznem formacijskem mestu in so se dolžni ravnati po pravilih vojaške službe.
Vojaški kaplani in pastoralni uslužbenci določene verske skupnosti se zaposlujejo, kolikor število pripadnikove verske skupnosti, za katerih pastoralo so zadolženi, upravičuje njihovo zaposlitev.
Verska duhovna oskrba v primeru manjšega števila oseb, ki so pripadniki določene verske skupnosti, se zagotavlja po dogovoru s to versko skupnostjo na drugačen način.
Pristojno ministrstvo zagotavlja materialne pogoje za izvrševanje verske duhovne oskrbe.

"Vojaški kaplani" - torej za vsakega pripadnika SV, ki je druge vere drug "vojaški kaplan"? Tukaj so celo del SV, torej so zaposleni v državni upravi. Spet stroški na račun države. Če je pa manjše število oseb, ki so pripadniki določene verske skupnosti (po možnosti ne RKC) se zagotavlja po dogovoru s to versko skupnostjo na drugačen način - torej tukaj se uzakoni neenakost vere, če je pripadnikov neke vere manj imajo manj pravic.

29. člen
(pravica do plačila prispevka za socialno in zdravstveno zavarovanje uslužbencev verskih skupnosti)
Registrirane verske skupnosti za svoje verske uslužbence, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, in ki nimajo druge redne zaposlitve, lahko zaprosijo za pridobitev pravice do plačila prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove za socialno in zdravstveno zavarovanje iz državnega proračuna pod pogoji iz tega zakona.
Uslužbenec verske skupnosti je pripadnik ali pripadnica registrirane verske skupnosti, ki se v svoji verski skupnosti izključno in v celoti posveča versko-obredni, versko-organizacijski, versko-izobraževalni ali versko-dobrodelni dejavnosti v skladu z ureditvijo, predpisi, zahtevano izobrazbo in pooblastili vrhovnega organa svoje verske skupnosti.
Država pri zagotavljanju pravice iz prejšnjega odstavka tega člena upošteva razumno sorazmerje med številom takih verskih uslužbencev in številom pripadnikov registrirane verske skupnosti, ki so državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji. Razumno sorazmerje je izpolnjeno, če je ugotovljeno razmerje najmanj 750 (alternativna varianta: 500) (alternativna varianta: 1000) pripadnikov registrirane verske skupnosti na enega takega uslužbenca te verske skupnosti. Verske skupnosti število svojih pripadnikov dokazujejo z verodostojnimi podatkovnimi viri, med drugim lahko predlagajo tudi uporabo podatkov pridobljenih iz popisa prebivalstva.

Država financira verske skupnosti - direktno v nasprotju z ustavo in ločitvijo cerkve od države (to je bilo sicer že prej). Kaj so te alternativne varijante?

Pri podatkih iz popisa prebivalstva o številu pripadnikov posamezne verske skupnosti se upošteva tudi sorazmerni delež tistih odgovorov, pri katerih podatek o pripadnosti verski skupnosti ni znan in tistih odgovorov, ki se niso želeli opredeliti za določeno versko skupnost ali prepričanje.

OMG, upošteva se tudi sorazmerni delež tistih odgovorov, za katere se ne ve katere vere so in se niso opredelili za določeno versko skupnost ali prepričanje. Dejansko se s tem poveča virtualno število vernikov, s tem pa tudi več duhovnikov dobi plače. Ni pa nikjer napisano, ali to celo pomeni, da se zraven štejejo ateisti, saj bi po definiciji lahko rekli, da so to tisti, ki se niso želeli opredeliti za določeno versko skupnost (ali) prepričanje.

Šteje se, da je pogoj razumnega sorazmerja za enega verskega uslužbenca izpolnjen tudi v primeru, ko registrirana verska skupnost ne more izkazati zahtevano število pripadnikov iz 2. odstavka tega člena, vendar dokaže 70-letno delovanje na območju Republike Slovenije.

Tole je pa najboljše od vsega, če skupnost že več kot 70 let deluje na območju RS (hint: RKC), potem ima lahko enega duhovnika na enega vernika, pa še vseeno dobiva duhovnik sredstva iz 29. člena (očitno je pri RKC ogromno duhovnikov glede na prebivalstvo, tukaj niso samo farani, ampak tudi višja hiearhija).

31. člen
(financiranje registriranih verskih skupnosti)
Registrirane verske skupnosti se financirajo predvsem iz donacij in drugih prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz svojega drugega premoženja.
Registrirana verska skupnost sme zbirati prostovoljne prispevke v skladu s svojimi pravili in z veljavno zakonodajo.
Država lahko gmotno podpira registrirane verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena, kot je opredeljen v 5. členu tega zakona (za 5. člen glej spodaj)

Dohodki od premoženja verske skupnosti niso predmet obdavčitve, kolikor so porabljeni za financiranje specifičnega verskega, versko-izobraževalnega, kulturnega, socialnega ali dobrodelnega delovanja te verske skupnosti ali za obnovo objektov, predmetov ali zbirk, ki so v lasti registriranih verskih skupnosti in ki so razglašeni za kulturni, umetnostnozgodovinski ali arhitekturni spomenik, ki predstavlja kulturno dediščino, ali so razglašeni za spomenik v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine.

99% teh verskih prispevkov je neobdavčenih (pač denar v roke oziroma tisto puščico pri maši ali kjerkoli), ampak dobivajo pa denar od davkoplačevalcev (29. člen). Še več, država lahko gmotno podpira registrirane verske skupnosti zaradi njihovega splošno koristnega pomena;

5. člen
(verske skupnosti kot splošno koristne organizacije)
Verske skupnosti, ki z zavzemanjem za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju opravljajo pomembno družbeno nalogo, so splošno koristne organizacije. Poleg njihovih prizadevanj za osmišljanje bivanja na polju verskega življenja imajo pomembno vlogo v javnem življenju z razvijanjem svojih kulturnih, vzgojnih, izobraževalnih, solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi bogatijo nacionalno identiteto.
Država spoštuje njihovo identiteto in vzpostavlja z njimi odprt in trajen dialog ter razvija oblike trajnega sodelovanja.

Katere so te verske skupnosti, kako jih opredelimo, kakšna so merila - po čigavem se zavzemajo za duhovnost in človekovo dostojanstvo (če bereš sveto pismo niso ravno vsi enakovredni in enaki, ampak samo kakšen "izbran" narod, prav tako so zelo zanimive pridige duhovnikov, če imate kdaj čas iti v cerkev), zadnji stavek je pa itaq smešen, kar preberite si ga nekajkrat. S čim pa bogatijo nacionalno identiteto? Saj so vse kulturne, vzgojne, izobraževalne in druge dejavnosti podrejene veri sami, kar ni kosistentno z vero se pač ne obravnava in verstva nas prej zadržujejo, kot pa opravljajo pomembno družbeno vlogo (no ja, družabno že mogoče). Da pa trajno sodelujemo z verskimi skupnosti je pa super, to je odličen primer ločitve države od cerkve.

Torej - v čigavo korist je ta zakon in ali se bo sploh kaj izboljšalo na področju enakopravnosti verstev (in tistih ne-vernih)? Prej obratno, eno verstvo bo pridobivalo in to na račun vseh ostalih. Pa še zakonito bo vse. Poleg tega pa še vedno ni opredeljen problem cerkvene lastnine, in kaj vse lahko cerkev počne z njo, ter obdavčitev vseh cerkvenih dejavnosti (konec koncev se pred nekaterimi cerkvami vsako nedeljo prodajajo spominki in druge religiozne stvari, seveda vse neobdavčeno, pa če ne drugega - še po zakonu (podprt s strani Cerkve) ne smejo biti prodajalne (razen z nujnimi življenjskimi potrebščinami) odprte ob nedeljah! Ali se Cerkev lahko obnaša kot profitna organizacija (kot dosedaj), ali ne? To nikjer ni opredeljeno. Torej, ali se lahko verske ustanove obnašajo kot profitne organizacije (kot dosedaj) ali ne?

Kje je sedaj opozozicija s svojimi referendumi, ko se jo potrebuje?
Tule bi enkrat za spremembo dobila moj glas ampak bo zgleda spustla priliko..

Pa bi tole šlo čez ustavno sodišče? Malo lobiranja, pa bi gotovo bil zakon "sprejemljiv".

Ne vem no, če ma prižnica tolk vpliva na sam folk. Kolk ljudi pod 40leti hodi v cerkev? Po moje ne več ko 10%.

Po 1000 (mogoce 2000) letih krsenja clovekovih pravic in drugih, bolj subtilnih oblik nasilja in zatiranja, ja...

Potrpljenje je bozja mast, pravijo.

WarpedOne: Pravzaprav vsi, ki jih starsi vozijo k verouku. Ni jih tako malo. Kdo je starsem rekel, da morajo otroke vzgajat, da bodo poslusali zupnika, je pa menda jasno. Pa saj niso vsi duhovniki pokvarjeni v dno duse, le kakih tricetrt.

postal bom satanist, potem se bom pa zaposlil v vojski
la pa bi mogoče bil rajš ortodoksni jud in bi se potem zaposlil v vojski?
al bi mogoče postal kveker in se normalno potem zaposlil v vojski, recimo da bi bil tankist - bi mi moral top odmontirat s tanka

Ta zakon o verskih skupnosti so javno podprle vse večje verske skupnosti v Sloveniji:
katoliška, evangeličanska, pravoslavna in islamska...
Zadnjič ga je na TV tudi eksplicitno podprl vodja evangeličanske cerkve Geza Erniša.

Takšen zakon gre v nos najbolj raznim Hanžkom in drugim levičarskim nestrpnežem, ki radi pridigajo o nestrpnosti, sami pa so v bistvu navečji nestrpneži.

Alien3001 ... podpis!

Žalostno, zelo žalostno, v katero smer plujemo!

Hja, če bi bila vlada versko nevtralna še ne rečem, ampak v programu najbrž ni pisalo da se zavzeva za ponovno pobiranje desetine, tisti ki s(m)o pa proti glasovali pa tudi nismo zato.

Vprašanje vseeno ostaja - bi takšen zakon prišel skozi ustavno presojo in če, kaj bo to pomenilo?

> lušta se mi po časih Juge.

A se zajebavaš, a si neresen?

Nobena politična stranka, ki se zavzema za plačevanje prispevkov cerkvi, namesto za obdavčitev cerkvenega premoženja, ne more imeti podpore razumnega človeka. Takšne politične stranke namreč trdijo, da mora za cerkev veljati poseben režim zaradi njene splošne družbene koristnosti. To pa je napaka.

Cerkev (katerakoli) namreč nikakor ni splošna družbeno koristna, kot to želijo nekateri prikazati. Cerkev (katerakoli) je skozi zgodovino in danes ljudi ločevala, ne pa združevala. Razlog, zakaj je temu tako, ni pomemben. Tako je in neka zadeva, ki ljudi ločuje in jih obrača enega proti drugemu, ne more biti splošno družbeno koristna!