Nakupovanje v internetu

Zanimivo. Jaz sem sodeloval pri pisanju več raziskovalnih poročil o e-nakupovanju. Obravnavali smo obisk spletnih trgovih, dejansko nakupovanje doma in v Sloveniji, razloge zakaj se ljudje niso odločili za nakup, problem zasebnosti,... a si vključil kakšne RIS podatke?

Ja, ampak če sprašeuješ ljudi zakaj ne nakupujejo, je na prvem mestu strah pred zlorabo plačilne kartice... (če izločiš slabo ponudbo, neimetje kreditne kartice, itd.)

Zato se je dolgo časa sklepalo da je strah pred zlorabo plačilne kartice eden najpomembnejših dejavnikov pri e-nakupovanju...

No, jaz se pa v dveh anketah meril še odnos do e-nakupovanja in ko sem vse spremenljivke vrgel v strukturni model se je izkazalo da je strah pred zlorabo le izgovor - pravi razlog pa leži drugje - v odnosu do e-nakupovanja.

Jep. Tu je poglavje, ki govori o teh problemih(nelektorirano):

Pomankljivosti in problemi e-nakupovanja

Vsaka palica ima dva konca, pravi stara modrost. Tudi z e-nakupovanjem ni nič drugače. Če pa je ta konec tanjši, presodite sami. E-nakupovanje ima svoje izrazite napake, ki lahko marsikoga odvrne od takšnega udejstvovanja. Drugim se bodo zdeli ti razlogi malenkostni in nemoteči. Vendar problemi so.

Starega psa ne naučiš novih trikov

Ljudje se na splošno zelo neradi prilagajajo spremebam in nakupovalnih navad in načinov niso pripravljeni spremeniti čez noč. Še posebej starejši se bodo gotovo otepali e-nakupovanja, ker je računalniška nepismenost med njimi večja. Pa prav starejši občani bi imeli od e-nakupovanja največ koristi.

Kako se znajti v tem neredu

Marsikoga prav gotovo prestraši navidezna zmeda, ki vlada na e-trgovinskih straneh. Tak občutek je razumljiv pri novih uporabniki e-trgovinskih storitev. Potrebno je kar nekaj nakupov v različnih e-trgovinah, da nam je znan približen vzorec, ki se pojavlja pri večini e-trgovin. K sreči se tendence v spletnem oblikovanju obračajo proti minimalizmu.

Kje je anonimnost

Obisk e-trgovine (pravzaprav katerekoli internetne strani, vendar je pri e-trgovinah to še posebej praksa) vas bo stal kar nekaj vaše anonimnost, četudi jim prostovoljno ne posredujete nobenega podatka. Tako bo e-trgovec lahko izvedel kdo je vaš ponudnik internetnih storitev, kater brskalnik uporabljate, kater operacijski sistem imate nameščen, tip procesorja, na kateremu strežniku ste se nazadnje zadržali in še marsikaj drugega. Vendar se tu da pomagati. poglejte na stran Anonymizer (http://www.anonymizer.com). Če pa posredujemo vse svoje podatke potem smo pečeni. Po nekaj nakupih bodo o nas vedeli več kot sami o sebi. To jim omogočajo posebni algoritmi in seveda piškotki.


Spam

E-trgovini, kjer želite kupovati, morate zagotovo pustiti tudi svoj e-naslov, da vas lahko kontaktira o prejetih naročilih in o morebitnih teževah pri dobavi. Seveda pa imajo nekatere e-trgovine tendeco ta podatek tudi za (za njih, ne pa tudi posredno za vas) brezplačno oglaševanje. Tako nas velikokrat zasujejo z reklamno e-pošto, četudi tega ne želimo in nismo tega nikjer označili. Tudi nekatere največje e-trgovine se ne morejo upreti temu načinu samoreklamiranja.

Ne kupujem sumljivih izdelkov

Ljudje, ki ob nakupovanju načrtno uporabljajo vseh pet (ali šest, če jih imajo toliko) čutov, bodo v e-trgovini v hudi zagati. Artikla ne morejo otipati, potresti, prevohati ali okušati. Če imajo srečo ga lahko vidijo na spremljajoči fotografiji. Zanašati se morajo na spremljajoč tekst (če je) in na šesti čut (če ga imajo). To je verjetno največji problem e-trgovine, ki je tudi v praksi nerešljiv. S tem se je pač treba sprijazniti in razviti že omenjeni šesti čut.

Impulzivno nakupovanje odpade

Če pomislite na lagodno sprehajanje z vozičkom med policami marketa in ga primerjate z deskanjem po e-trgovinu boste kaj kmalu ugotovili, da nimata skoraj nič skupnega. V marketu lahko vizualno zajamete precej več artiklov in se hitreje odločite za impulzivni nakup kot pa v e-trgovini, kjer boste za enako količino pregledanih artiklov potrebovali kar precej časa. Je pa zato iskanje hitrejše.

Skriti stroški

Skriti stroški niso redkost v običajnih prodajalnah, še pogostejši so v telefonskih in kataloških prodajah. Ravno tako jih lahko najdemo v e-trgovinah. Nekatere prištejejo davek šele pri blagajni, druge zaračunavajo nekakšne manipulativne stroške in pretirano ali dodatno poštnino. Vse to je razvidno šele pri blagajni, ko je marsikdaj že prepozno, saj zaradi naše nepazljivosti, drobnega tiska ali muje plačmo za artikel več, kot smo bili pripravljeni zanj dati. Kupovati v e-trgovini zahteva prav toliko zbranosti ali pa še več, kot v običajni trgovini, kjer nas lahko zavedejo pomešane cene na policah.

Smrt gotovine

Veliki problemi so pri plačilu z gotovino. V tuji e-trgovini lahko praviloma kupujete samo z mednarodno veljavnimi plačilnimi karticami, ki pa niso dostopne vsakomur. Kako do nje bomo spregovorili v prihodnjih poglavjih. V nekaterih e-trgovinah lahko vseeno ob predhodnjem dogovoru plačate z denarnim prenosom preko Western Uniona v vaši lokalni banki, pošljete ček, ali pa se domenite za kakšno drugačno nakazilo. V teh primerih morate računati tudi na to, da si posredniki zadržijo mastno provizijo, pa tudi sama transakcija tako vzame nekaj časa. Domače e-trgovine pošiljajo artikle po povzetju z običajno ali hitro pošto, večina pa jih tudi jemlje bančne kartice.

Poštarji si manejo roke

Ob zmanjševanju količine pisem zaradi uvedbe e-pošte se je poštnim in distribucijskim podjetjem povečal promet zaradi pošiljk iz e-trgovin. Določen znesek za dostavo si torej zadržijo poštarji in kurirji. Ta znesek je odvisen od teže artikla, oddaljenosti lokacije artikla in hitrosti dostave. Če denar ni problem, je sedem dni načeloma dovolj za dobavo vsakega artikla kjerkoli na svetu, če je le ta na zalogi. Sicer pa je dobava odvisna dolžine verige dobaviteljev. V Sloveniji rok dobave za artikle iz zaloge redko preseže 24 ur. Nekatere e-trgovine pri večjih naročilih ne računajo dostave posebej.

Problemi s karticami so v svojem poglavju