Prihodnost HMI

Odcepitev komentarjev na novico Novica - apple mighty mouse.

TO naj potem kot ukaze interpretira frdamana mašina, ne pa da porivam ene sanke na gumbe po mizi!
Pa ne samo to, naj mašina še sledi mojim očem, naj prepozna moje ukaze, naj omogoča direktno manipulacijo objektov v prostoru, ...

Poleg tega, miš mojo roko prej omejuje. Reducira možno število gibov samo na en majhen delček. Zato upočasnjuje komunikacijo med menoj in med računalnikom. Ročno gestikuliranje računalniku bi bil superb vmesnik, IMO.

Thomas, potem pa dobis tak interface, kot ga je imel Tom Cruise v Minority Report. Ko je stal sredi sobe in dirigiral racunalniku...

To je trapasto. ;)

Jaz hocem interface, ki bo bral moje misli. Jebes dirigiranje. :P

Sledenje gibom rok, oči, mimiki je brezveze. Ti sede muha na nos in se popraskaš ter btw sformatiraš disk. Twelve points.

Treba je jasno ločit to kar JE namenjeno računalniku od tega kar NI. Če komande računalniku overloadaš čez običajne telesne gibe si s tem zgubu razlikovanje med obema in pametna/uporabna komunikacija ni mogoča.

Varianta je upravljanje s samimi možgani, kjer kompjuter postane tvoj dodatek - ala tretja roka če hočete. Kontrole do njega tako niso overloadane čez obstoječe telesne funkcije in miskomunikacija ni več problem.

Varianta je upravljanje s samimi možgani, kjer kompjuter postane tvoj dodatek - ala tretja roka če hočete. Kontrole do njega tako niso overloadane čez obstoječe telesne funkcije in miskomunikacija ni več problem.

Moramo biti realistični. Predlagane izboljšave je možno uresničiti že danes, direktni interface pa trenutno še ni ravno uporabna tehnologija.

Na takšen princip interakcije z okoljem smo evolucijsko prilagojeni.

Ja, ampak prilagojeni smo tudi družbenim interakcijam (obrazna mimika, ton glasu, ...). Čemu ne bi izrabili tudi tega?

Osebno pristanem samo na vodenje tako da mi ni treba držat okončine nonstop v zraku. Ker držat prst v zraku in kazat ni nekaj kar hočeš počet 8 ur na dan. Oči, ki se itak fokusirajo na ključen del zaslona so dosti bolj komot in natančne.

Že bobnanje s prsti po mizi, bi povsem realistično in danes lahko prenašalo dosti informacij mašini. Tudi se da uštimat tako, da roka nekje počiva. Da se menjajta in/ali sodelujeta. Vse to.

Miš je treba dematerializirat.

Direkt iz glave - to je pa za jutri.

Ne.

Ne.

Ne.

Najmanj 1000 pozicij desne roke lahko dovolj dobro razločimo. Vsaka je lahko en ukaz. Maš pač celo Kamasutro položajev, ki jih računalnik interpretira kot ukaze. Feedback maš pa na ekranu in/ali po zvočniku, kar je pa že.

Tipkovnica in miš sta bottlenecka.

> Nihče ne upošteva morebitnih motečih dejavnikov, ki bi sprožili neželene operacije.

To je stvar protokola. Ga maš v OS tudi pri tipkovnici in miši. Preden se potencialna oslarija naredi, se še nekoliko pozanima, če resno misliš.

Ampak tudi sam ta koncept je zastarel, razen če nima zraven velikega baferja undoja.

Potem pa ni bojazni. Roke so lahko brez miši še zaneslivejše, kot z njo.

Hja, če se pogovarjamo o protokolu, gre pa že za krepko dematerializacijo tako zaslona, kot pcja in stola in mize in še marsičesa.

Če se pogovarajamo v roku par let od danes...

Cintiq primerne debeline in teže, ki ga lahko daš v naročje veliko odleže. Že danes se da s to zadevo naredi čuda veliko in preseže tako tipkovnico kot miš v veliki meri.

Nepričakovane misli v izbruhu jeze, ki se vrstijo od crkni hudič zagamani, naj te hudič vzame, naj gre vse v tri pm, ipd. bi kaj hitro lahko pokončale kaj pomembnega. Jaz s svojimi mislimi, ki jih včasih preplavijo emocije, ne bi hotel ene zadeve, da mi bere misli in vrši ukaze. Boh ne daj.

Bi prišli pa policaji zaradi rožic na računalu in bi se zamislil format in prepis diska, pa me zadeva ne bi resno vzela, ker bi imela vgrajeno zaščito proti zlim mislim, ki se porodijo v navalih jeze.

Nisem ziher, da bi bla to ravno izboljšava. Današnje miši delajo kar presenetljivo dobro in predvsem natančno- vsaj v mojem primeru zmore miška več kot potrebujem ali sploh zmorem. Redkokdaj mi rata premakniti kazalec iz točke A v točko B po natanko željeni poti. Bolj gre za sigma-delta približke, dokler ne zadanem "v črno".

Sploh pa to, da so 2D IMHO niti ni tako napačno. Omogočajo nam, da delamo z njimi zelo ležerno, saj nam ni treba dvigati rok.

V bistu premikamo komajda kaj več kot zapestje. Če bi delal cel dan (recimo 10-12ur) s 3D miško, bi imel verjetno kar fine bolečine v roki.

Tisto z grimasami pa tudi. Po enem letu bi imel na faci mišice ko Švarci, pa oči bi te stalno skelele.

Meni ravno to paše, da mi monitor zafila čimvečji del vidnega polja in da se moje oči po njem sprehajajo precej leno. Kaj bi blo, če bi moral z očmi delat gimnastiko po zaslonu, saj bi v enem leatu nabil težko dioptrijo in pripadajoče glavobole , da o mazivih za oči v obliki kapljic ne govorimo.

To bi bilo po moje izvedljivo z RF tehnologijo. Tako kot v filmu "Gone in 60s", ko si tip prelima blazinice na prstih z gumijastimi podložkami z lažnimi odtisi. Le da bi tu imel v vsaki podložki RF čip, v podlagi pa senzor- tracker.

Se podlage ne bi nucal, nucas en ziroskop, ki zazna gibanje tvojega prsta. Recimo naslednji zarocni prstan, bi lahko to ze imel vgrajeno. :)