Forum » Znanost in tehnologija » Mase osnovnih delcev
Mase osnovnih delcev
nicnevem ::
Kako (natančno) izračunati maso protona, elektrona...?
Se ti podatki, ki se nahajajo v raznih preglednicah sploh računajo ali gre vedno za ekperimentalno določanje? Od česa so odvisne?
...tole mi je prišlo na misel, ko je brat opazil majhno razliko med maso protona omenjeno v knjigi ter tisto, ki jo je omenil profesor...in sm že iskal svinčnik, da bi jo pač sam izračunal, ampak...ni šlo kaj dosti dalj od ideje. Torej...any ideas?
Se ti podatki, ki se nahajajo v raznih preglednicah sploh računajo ali gre vedno za ekperimentalno določanje? Od česa so odvisne?
...tole mi je prišlo na misel, ko je brat opazil majhno razliko med maso protona omenjeno v knjigi ter tisto, ki jo je omenil profesor...in sm že iskal svinčnik, da bi jo pač sam izračunal, ampak...ni šlo kaj dosti dalj od ideje. Torej...any ideas?
gzibret ::
Delec, nabit z enim kvantom naboja pospešiš z neko napetostjo, npr z 10 kV in ga spustiš v magnetno polje z znano gostoto in na podlagi opravljene poti (oz. polmera kroga, ki ga delec začrta v magnetnem polju) izračunaš maso. Za detektor uporabiš fotografsko emulzijo ali kakšen drug detektor.
Vse je za neki dobr!
nicnevem ::
Saj res..sm tud lesen, da sem to pozabil. Thx za info. 
Čeprav...tukaj je kljub vsemu potrebna meritev. Bi se slučajno dalo shajati tudi brez nje?
Torej svinčnik, papir, kalkulator ter nekaj fizikalnih konstant...
Čeprav...tukaj je kljub vsemu potrebna meritev. Bi se slučajno dalo shajati tudi brez nje?
Torej svinčnik, papir, kalkulator ter nekaj fizikalnih konstant...
OwcA ::
Ja in ne. 
Če si podaš dovolj podatkov se seveda da, ampak to ni realno ker bi s tem kršil Heisenberga.
Če si podaš dovolj podatkov se seveda da, ampak to ni realno ker bi s tem kršil Heisenberga.
Otroška radovednost - gonilo napredka.
Thomas ::
Higgsovega bozona, nosilca mase, še ni najti. S tem so stvari nekoliko sitnčkane.
Nimajo vsi osnovni delci mase, samo nekateri. Od tistih, ki jo imajo, jo majo nekateri samo zaradi energije. Njihova hitrost je vedno svetlobna. Drugi imajo mirovno maso in njihova hitrost ni nikoli svetlobna.
Če pa so delci brez mase, oziroma z maso nič, tudi ko divjajo s svetlobno hitrostjo, pa ni najbolj gotovo. Namreč, imajo gravitoni maso? Če ja, potem gravitacijsko polje ustvarja še dodatno gravitacijsko polje. Potencialno sitna reč.
Nekateri delci (axioni) imajo najbrž negativno maso.
Nimajo vsi osnovni delci mase, samo nekateri. Od tistih, ki jo imajo, jo majo nekateri samo zaradi energije. Njihova hitrost je vedno svetlobna. Drugi imajo mirovno maso in njihova hitrost ni nikoli svetlobna.
Če pa so delci brez mase, oziroma z maso nič, tudi ko divjajo s svetlobno hitrostjo, pa ni najbolj gotovo. Namreč, imajo gravitoni maso? Če ja, potem gravitacijsko polje ustvarja še dodatno gravitacijsko polje. Potencialno sitna reč.
Nekateri delci (axioni) imajo najbrž negativno maso.
Marjan ::
> Higgsovega bozona, nosilca mase, še ni najti. S tem so stvari nekoliko sitnčkane.
LHC, CERN, 2008.
>Nekateri delci (axioni) imajo najbrž negativno maso.
Axioni so (spet "samo") hipotetično vpeljani v razširjeni SM zaradi nekršenja CP simetrije močne interakcije. Morajo imeti zelo majhno maso (nikjer pa nisem zasledil, da negativno..?!) in biti morajo zelo stabilni. Letos jih naj bi projekt CAST (spet CERN) potrdil, a jih ni.
Omenjajo se celo kot kandidati za temno snov, čeprav to se skoraj vsi delci katerih obstoj ni bil potrjen.
LHC, CERN, 2008.
>Nekateri delci (axioni) imajo najbrž negativno maso.
Axioni so (spet "samo") hipotetično vpeljani v razširjeni SM zaradi nekršenja CP simetrije močne interakcije. Morajo imeti zelo majhno maso (nikjer pa nisem zasledil, da negativno..?!) in biti morajo zelo stabilni. Letos jih naj bi projekt CAST (spet CERN) potrdil, a jih ni.
Omenjajo se celo kot kandidati za temno snov, čeprav to se skoraj vsi delci katerih obstoj ni bil potrjen.
Thomas ::
Z LEPom Higgsovih bozonov niso uspeli najti, čeprav so preiskali ene pol prostora, kjer bi se morali nahajati. Bomo videli, kaj je v drugi polovici.
Axion kot nosilec temne snovi ima gotovo pozitivno maso. Axion kot nosilec temne energije pa gotovo negativno.
Kolikor vem, niso odkrili ne axiona v prvem, ne v drugem smislu.
Kam bo šlo ime axion, še ni jasno.
Samo maš prav, zaenkrat je bolj rezervirano za temno snov, torej ima (bi imel) majhno pozitivno maso. Se bo potem treba zmislit eno novo ime za nosilce temne energije. Samo zaenkrat "skvotajo" isto ime. Link.
Axion kot nosilec temne snovi ima gotovo pozitivno maso. Axion kot nosilec temne energije pa gotovo negativno.
Kolikor vem, niso odkrili ne axiona v prvem, ne v drugem smislu.
Kam bo šlo ime axion, še ni jasno.
Samo maš prav, zaenkrat je bolj rezervirano za temno snov, torej ima (bi imel) majhno pozitivno maso. Se bo potem treba zmislit eno novo ime za nosilce temne energije. Samo zaenkrat "skvotajo" isto ime. Link.
nicnevem ::
Mhm...se mi je zdelo da brez QM ne bo šlo...
...lepa hvala za odgovore...
[ me zamišljeno gleda v steno in sklene, da bo maso protona računal rajši, ko bo velik in močan...pa pameten ;) ]
Zadnje čase imam občutek da si kar sledijo odkritja raznih planetov, planetarnih meglic in podobnih objektov, ki spadajo pod dark matter (kot jo js razumem). Zanima pa me, kolikšen del te snovi lahko pojasnijo s takimi objekti - torej brez vpeljevanja nekih hipotetičnih delcev?
Glede delcev z negativno maso...ti bi povzročali odbojno silo - antigravitacijo, ki jo očitno opazujemo pri pospeševanju medsebojenga oddaljevanja galaksij. Prav verjetno so razpršeni po celotnem vesolju. Kjer je gostota običajne snovi dovolj velika, jih le-ta nevtralizira, v območjih velike praznine pa lahko pokažejo svojo pravo moč...in ker je negativna masa ekvivalentna negativni energiji, se takole po kmečki logiki zdi prav možna trditev, da je skupna energija vesolje enaka nič.
...samo malo razmišljam...pa nič ne boli - čudno :)
...lepa hvala za odgovore...
[ me zamišljeno gleda v steno in sklene, da bo maso protona računal rajši, ko bo velik in močan...pa pameten ;) ]
Zadnje čase imam občutek da si kar sledijo odkritja raznih planetov, planetarnih meglic in podobnih objektov, ki spadajo pod dark matter (kot jo js razumem). Zanima pa me, kolikšen del te snovi lahko pojasnijo s takimi objekti - torej brez vpeljevanja nekih hipotetičnih delcev?
Glede delcev z negativno maso...ti bi povzročali odbojno silo - antigravitacijo, ki jo očitno opazujemo pri pospeševanju medsebojenga oddaljevanja galaksij. Prav verjetno so razpršeni po celotnem vesolju. Kjer je gostota običajne snovi dovolj velika, jih le-ta nevtralizira, v območjih velike praznine pa lahko pokažejo svojo pravo moč...in ker je negativna masa ekvivalentna negativni energiji, se takole po kmečki logiki zdi prav možna trditev, da je skupna energija vesolje enaka nič.
...samo malo razmišljam...pa nič ne boli - čudno :)
Thomas ::
> se takole po kmečki logiki zdi prav možna trditev, da je skupna energija vesolje enaka nič.
Zaenkrat je videti, kakor da je temne energije trikrat toliko, kot navadne snovi, navadne energije in temne snovi skupaj.
Lahko pa, ja, da je skupna masa Vesolja enaka nič ja. To bi bil lep hec.
> Zadnje čase imam občutek da si kar sledijo odkritja raznih planetov, planetarnih meglic in podobnih objektov, ki spadajo pod dark matter (kot jo js razumem)
Ne, ne. To kvečjemu zmanjša (bolj neznatno) delež temne snovi. Kaj pa temna snov je .. smo pa trenutno precej v temi. Edino galaksije orbitirajo druga okoli druge, kot da bi ta temna snov bila. Če je pa to oblak axionov (v Marjanovem smislu), ki pa jih ne uspemo zazanati, pa čeprav prevevajo naša telesa, ali pa če so to preprosto črne luknje, ki jih ne vidimo in tudi ne zagledamo posredno ... je pa odprto vprašanje.
Marsikaj bi lahko bilo.
Zaenkrat je videti, kakor da je temne energije trikrat toliko, kot navadne snovi, navadne energije in temne snovi skupaj.
Lahko pa, ja, da je skupna masa Vesolja enaka nič ja. To bi bil lep hec.
> Zadnje čase imam občutek da si kar sledijo odkritja raznih planetov, planetarnih meglic in podobnih objektov, ki spadajo pod dark matter (kot jo js razumem)
Ne, ne. To kvečjemu zmanjša (bolj neznatno) delež temne snovi. Kaj pa temna snov je .. smo pa trenutno precej v temi. Edino galaksije orbitirajo druga okoli druge, kot da bi ta temna snov bila. Če je pa to oblak axionov (v Marjanovem smislu), ki pa jih ne uspemo zazanati, pa čeprav prevevajo naša telesa, ali pa če so to preprosto črne luknje, ki jih ne vidimo in tudi ne zagledamo posredno ... je pa odprto vprašanje.
Marsikaj bi lahko bilo.
nicnevem ::
> ...galaksije orbitirajo druga okoli druge, kot da bi ta temna snov bila.
Ponavadi so jo navajali kot manjkajočo snov pri samih galaksijah, ki povzroči da ne "razpadejo", kar bi se zgodilo, če bi bile sestavljene samo iz vidne snovi - večinoma zvezd. Razmišljal sm nekako tako, da če bi pošteli vse planete, ateroide, planetoide..torej objekte iz običajne snovi, ki ne oddajajo svetlobe, bi tistih 30% (kolikor naj bi je bilo v razmerju do celotne snovi) počasi zmanjšali, črne luknje in morda še kaka neodkrita vrsta objekta bi dodali svoje in...to bi bilo to. Brez zatekanja v eksotiko. Ampak očitno le ne bo tako simpl...vsaj glede na tole kroženje galaksij, ki ga omenjaš + še to, da so planeti v primerjavi z zvezdami dokaj lahki in bi jih moralo biti res ogromno...kar sm kar nekako upal... Koliko je sploh masa vse planetov (recimo še skupaj Oortovim oblakom) v primerjavi s Soncem?
Pred časom sm bral en članek o strunah, kjer so ta fenomen manjkajoče snovi v galaksijah pojasnjevali s prisotnostjo drugih bran (vesolij) v bližini našega in sposobnostjo prehajanja gravitacije skozi višje-dimenzionalen prostor, v katerem "lebdimo vsi skupaj"...da se torej "za" našo galaksijo "skriva" še najmanj ena, ki preko drugih dimenzij pošilja gravitone. Ne vem koliko je v tem špekulacije...IMHO se tole sliši kot neka čarovnija.
Ponavadi so jo navajali kot manjkajočo snov pri samih galaksijah, ki povzroči da ne "razpadejo", kar bi se zgodilo, če bi bile sestavljene samo iz vidne snovi - večinoma zvezd. Razmišljal sm nekako tako, da če bi pošteli vse planete, ateroide, planetoide..torej objekte iz običajne snovi, ki ne oddajajo svetlobe, bi tistih 30% (kolikor naj bi je bilo v razmerju do celotne snovi) počasi zmanjšali, črne luknje in morda še kaka neodkrita vrsta objekta bi dodali svoje in...to bi bilo to. Brez zatekanja v eksotiko. Ampak očitno le ne bo tako simpl...vsaj glede na tole kroženje galaksij, ki ga omenjaš + še to, da so planeti v primerjavi z zvezdami dokaj lahki in bi jih moralo biti res ogromno...kar sm kar nekako upal... Koliko je sploh masa vse planetov (recimo še skupaj Oortovim oblakom) v primerjavi s Soncem?
Pred časom sm bral en članek o strunah, kjer so ta fenomen manjkajoče snovi v galaksijah pojasnjevali s prisotnostjo drugih bran (vesolij) v bližini našega in sposobnostjo prehajanja gravitacije skozi višje-dimenzionalen prostor, v katerem "lebdimo vsi skupaj"...da se torej "za" našo galaksijo "skriva" še najmanj ena, ki preko drugih dimenzij pošilja gravitone. Ne vem koliko je v tem špekulacije...IMHO se tole sliši kot neka čarovnija.
gzibret ::
To je stranski produkt teorije superstrun, ko so rekli, da če imamo 1 dimenzionalne objekte, zakaj nebi imeli še dvodimenzionalnih (ali 3D...). Teorija pravi, da le gravitacija prehaja iz ene brane na drugo, ostale sile pa ne.
Brane (in strune) so zaenkrat matematični konstrukt na papirju. Nekako tako, kot bi gledal 10 kamenčkov in rekel - to je mozaik, kjer je gor novi BMW serije 5.
> Zanima pa me, kolikšen del te snovi lahko pojasnijo s takimi objekti - torej brez vpeljevanja nekih hipotetičnih delcev?
Če je snov temna, jo ne moreš zaznati, torej lahko le špekuliraš, kaj naj bi to bilo. Kar pa se tiče oddaljenih planetov in temnih meglic pa IMO lahko pojasnimo 99% njihove sestave s čisto "normalnimi" delci (elektron, proton, nevtron). Zakaj? Ker imajo vse meglice enake emisijske spektre, torej takšne, kot jih najdemo tudi na Zemlji pri npr. vodiku, kisiko, žveplu, železu itd....
Brane (in strune) so zaenkrat matematični konstrukt na papirju. Nekako tako, kot bi gledal 10 kamenčkov in rekel - to je mozaik, kjer je gor novi BMW serije 5.
> Zanima pa me, kolikšen del te snovi lahko pojasnijo s takimi objekti - torej brez vpeljevanja nekih hipotetičnih delcev?
Če je snov temna, jo ne moreš zaznati, torej lahko le špekuliraš, kaj naj bi to bilo. Kar pa se tiče oddaljenih planetov in temnih meglic pa IMO lahko pojasnimo 99% njihove sestave s čisto "normalnimi" delci (elektron, proton, nevtron). Zakaj? Ker imajo vse meglice enake emisijske spektre, torej takšne, kot jih najdemo tudi na Zemlji pri npr. vodiku, kisiko, žveplu, železu itd....
Vse je za neki dobr!
nicnevem ::
> Brane (in strune) so zaenkrat matematični konstrukt na papirju. Nekako tako,
> kot bi gledal 10 kamenčkov in rekel - to je mozaik, kjer je gor novi BMW serije 5.
Natanko tako :)
Sicer lep konstrukt...ampak z velikim vprašajem o kakršnikoli povezavi s fizikalno realnostjo.
> Če je snov temna, jo ne moreš zaznati, torej lahko le špekuliraš, kaj naj bi to bilo.
Nisem čisto prepričan da tole drži. Kak planet lahko zaznamo recimo ob navideznem prehodu čez ploskev zvezde okoli katere kroži. Res pa to velja samo za planete, še kakšen asteroid in mogoče še kaj podobnega. Torej objekte, ki očitno res tvorijo (kot je Thomas omenil) mizerni del temne snovi, kar se zdi smiselno...vsaj po krajšem premisleku. Če bi namreč imeli kup enega skalovja po galaksiji, nas najverjetneje ne bi dosegla niti svetloba najbližjih zvezd.
Kakorkoli...mal sm zabluzil.
> kot bi gledal 10 kamenčkov in rekel - to je mozaik, kjer je gor novi BMW serije 5.
Natanko tako :)
Sicer lep konstrukt...ampak z velikim vprašajem o kakršnikoli povezavi s fizikalno realnostjo.
> Če je snov temna, jo ne moreš zaznati, torej lahko le špekuliraš, kaj naj bi to bilo.
Nisem čisto prepričan da tole drži. Kak planet lahko zaznamo recimo ob navideznem prehodu čez ploskev zvezde okoli katere kroži. Res pa to velja samo za planete, še kakšen asteroid in mogoče še kaj podobnega. Torej objekte, ki očitno res tvorijo (kot je Thomas omenil) mizerni del temne snovi, kar se zdi smiselno...vsaj po krajšem premisleku. Če bi namreč imeli kup enega skalovja po galaksiji, nas najverjetneje ne bi dosegla niti svetloba najbližjih zvezd.
Kakorkoli...mal sm zabluzil.
Vredno ogleda ...
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
|---|---|---|---|
| Tema | Ogledi | Zadnje sporočilo | |
| » | Našli manjkajočo snov, ki sestavlja vesoljeOddelek: Novice / Znanost in tehnologija | 8494 (3595) | gus5 |
| » | Entropija se veča SKOZI evolucijo.Oddelek: Znanost in tehnologija | 3849 (3000) | sprasujem |
| » | Starost VesoljaOddelek: Znanost in tehnologija | 3487 (3487) | gani-med |
| » | antimaterija (strani: 1 2 )Oddelek: Znanost in tehnologija | 10060 (8175) | Saladin |
| » | Ali bo SM do leta 2008 dokončno dokazan?Oddelek: Znanost in tehnologija | 2406 (1785) | Thomas |