Dva v enem together

Kako povezati dve osnovni plosci skupaj tako, da ima npr. ena plata podpira 200Mhz procesor druga isto in potem to skupaj povezes in imas 400Mhz seveda isto velja za rame in ostale zadeve KAKO?
lp
pitagora

beowulf? :p

ja in kako bi jih ti povezu skup?? prek rs232??

khm...cist tko med brati, tole je dvoprocesorska plata...

Brane imaš mail.

Hm,nisi ga dobil? Čudno,ah nima veze,zdej maš zs

Torej dva konja in ena vprega ai pa stirje konji in ena vprega. To razumem samo ne razumem pa zakaj bi sel z konjsko vpreko preskakovati ovire a ni pri tem tako, da gres potem samo s konji vprego pa pac pustis.
Pri plati pac ima dva konja in za sabo dobro vprego ali pa je ta vprega standardna in jo takrat ko je ne rabis konja ne vleceta za sabo.
LP

Torej dva konja in ena vprega ai pa stirje konji in ena vprega. To razumem samo ne razumem pa zakaj bi sel z konjsko vpreko preskakovati ovire...


Tocno ! Torej s tako plato ne bos sel delatt 3Dmark testov, Quake benchmarkov in podobnih stvari, ki zahtrevajo cimhitrejsi procesor in ne znajo izkoristiti dodatnih CPUjev...


a ni pri tem tako, da gres potem samo s konji vprego pa pac pustis.


AMpak s konji- tudi brez vprege ne bos prisel 2x hitreje na cilj kot bi sicer. Poleg tega tu "vprego" tezko odvrzes stran. Ta je vdelana v plato in poleg dejanjskih sklopov predstavlja tudi kommpromise, ki so jih sprejeli pri izdelavi plate.

Tako recimo mogoce lahko tudi ne uporabis drugega CPUja v taki plati, vendar dvoprocesorske plate uporabljajo ponavadi registrski RAM in nimajo opcij za navijanje. Torej bi bil s tako plato na slbsem od nekoga z overclockarsko plato.

Tudi ce bi bil a istem, bi te vprega ki jo ne uporabljas in rasni konj, ki zna teci vprezen stala veliko vec od kakega ne-rasnega zrebca...

No, pri Oteronih recimo tega ni toliko videti. Vprezni zdrebci (Opteroni 250 itd) niso tako veliko drazji od navadnih FXov, so pa drazje plate.

K8W stane 130 kSIT, torej 3x vec od super enopreocesorske plate, obenem pa nima opcij za navijanje.

Je pa res, da dvojec Opteronov ponuja trik ali dva pri prepletanju RAMa med obema procesorjema, ki ga enoprocesorski stroji ne morejo in ta lahko prinese nekaj malege...

Ce so ti vsec take stvari, kar naprej, vendar racunaj na 600 kSIT stroskov samo za procesorja in plato...

Saj to s povezavami vecih plat ze obstaja, vendar je s CPUjevega stalisca stvar bolj podobna NASAini voznji tistih roverjev po marsu.

MOras vedeti, da je CPU zalo hiter in da se dolgocasi ze s tem, ko se pogovarja s polzje pocasnim RAMom.

Vdelani cache skrbi za to, da je iskani podatek pri roki cimbolj pogostro in da ni treba cakat na odgovor RAMa, ki ponavadi vzame pardeset nanosekund, kar pomeni veliko cakalnih ciklov.

Ce pa povezes dve plati skupaj, ponavadi to naredis preko mreznih kartic ali cesa podobnega. Mrezna kartica pa posilja podatke v paketih. Ko se torej nabere podatkov za en paket, ga mrezna zapakira in poslje drugi mrezni, ki ga razpakira in da vsebino na razpolago drugemu CPUju. To pa traja, tudi z najhitrejso mrezno kartico, recimo 1Gbit.

CE recimo vzamemo kot najmanjsi paket 20 byteov, bi za oddajo takega paketa mrezna potrebovala vsaj 160 ns ( ce tu ne upostevamo balastnih podatkov, ki jih mora ena mrezna posredovati drugi in ki ne pridejo do drugega procesorja- npr "naslov posiljatelja in naslovnika", checksumi itd, pa tudi cas, ki ga potrebujeta tako sprejemna kot oddajna kartica zase itd).

Tu moras pristeti se cas, ki ga potrebuje signal, da prepotuje med karticama. Tega lahko ocenis v grobem na 6ns/meter.

Procesor lahko 20 byteov zagrabi v petih ukazih ali se hitreje z SSE instrukcijami, kar pri taktu 2 GHz pomeni 2.5 ns. Ce jih pobere iz RAMa (in lezijo podatki v RAMu zvezno), jih lahko zagrabi v recimo 70 ns (35x pocasneje!), ce pa jih potrebuje "od soseda" pa potrebuje za to se 2x vec casa (170 ns) !

No, to je lep teoreticni primer, ki bi se v praksi tudi v najboljsem primeru (da so iskani podatki ze v bufferju sosedove mrezne) raztegnil na 500 ns, v vsakem realnem primeru pa zlahka na nekajdeset ali vec mikrosekund, torej nadaljnjih nekaj stokrat.

Zato se v takem sistemu procesorji pogovarjajo med seboj nekako tako kkot se NASA pogovarja z roverji. Hitrost prenosa mogoce ni tako nizka, vendar latenca ubija (cas za pot podatkov tja in nazaj), zato se podatki posiljajo v paketih in zato lahko v takih sistemih delajo le programi, ki "malo govorijo in veliko delajo".
Program, ki laufa v N inkarnacijah na N procesorjih in ki vsake toliko naroci paket podatkov nato pa skoraj crkne od dela ob premetavanju podatkov po njem in ki vsake toliko poslje kratek paket z rezultati nekam drugam, bo na takem stroju lepo laufal.

Tezave nastanejo, ce se imajo inkarnacije med obdelovanjem podatkov hudo veliko med sabo za zmenit in ce morajo zaradi tega ustavit koristno delo, dokler ne dobijo odgovorov. Takrat se tak sistem zadusi in rabis mocnejse stroje.

Crayi in podobne superracunalniske zverine niso tako drage zaradi hudih procesorjev, ki se skrivajo v notranjosti, ampak zaradi stikalne matrike, ki posreduje podatke med procesorji. Ta "locuje decke od moz" v svetu superracunalnikov in je razlog zakaj denimo doloceni sistemi (IIRC Unisys ?) stanejo par milijonov dolarjev, ponujajo pa za ta denar prakticno pardeset Xeonov. (No, tu poenostavljam- tu za ta denar dobis se hot-swap procesorjev, redundanco na veliko nivojih pa se kaj, a v osnovi je stikalna matrika-dostikrat opticna).