ste srecni?

meni se absolutno zdi, da je zivljenje taksno kot si ga ustvaris
heh, ursi, posledice Sartra in njegovega eksistencializma? ne, malo te zezam... s to mislijo se po moje strinja vecina ljudi.... tesko je pomisliti, da je ze vse vnaprej zapisano in da niti nimas moznosti postati drugacen oziroma kaj narediti drugace

Ursula:

"...ne maram ljudi, ki mi zelijo dobro. ker njihova ideja dobrote ni vedno enaka moji. vsi smo samostojne enote..."

Akhem, velja, da smo ljudje družabna bitja, iz česar sledi, da smo tudi mentalno odvisni od dobrote sočloveka. Zanikovanje pozitivnosti dobrote, kakršnekoli že, je pot v osamelost. Ali pa si zadevo napačno razložila?

Vsi ostali eksistencialist: jah, eksistencializem je posebno inteligenci zelo všečna filozofija, saj izvzema predeterminiranost in pa človeka postavi za izvršilca, ki je za svoja dejanja tudi odgovoren. No, jaz grem še dlje pri tej odgovornosti in pravim, da ČE OBSTAJA DUŠA, KI SE PRENAŠA, JE ŽE DO NEKE MERE DOLOČENA S PREJŠNJIM ŽIVLJENJEM. Torej osnova reinkarnacijske filozofije. Tako.

Hanuman, prav vsak (OK, je tudi nekaj izjem) je vsaj nekajkrat v življenju srečen. Človek je TAKO NAREJEN, da mora od časa do časa okusiti srečo, če hoče sploh slediti kakršnemukoli smislu. Sreča ni v hotenju, pač pa na cilju samem, hotenje je le vzrok razhajanja med ideali in pa realnostjo.

aggressor.
prvo. vcasih kar nekdo misli, da je dobro zate, to preprosto ni. pa naj se tako dobro misli. ker tvoja ideja dobrega ni vedno enaka tistim, ki jih imajo drugi.

absolutno se strinjam, da clovek v zivljenjih poprej spozna marsikaj, in da se to znanje kopici v tebi. problem je le, da se ne zavedamo, da to imamo. ali se preprosto ne spomnimo. vcasih se zgodi, da srecas nekoga, ki si ga spoznal v enem prejsnjem zivljenju. ali pa si v situaciji, ki ti je jako znana pa ne ves od kod. in kar ves kako ravnati.

hotenje je slabo. malo bi stvar preformulirala. menim, da clovek pogosto ustvari idejo kako naj kaj poteka (recimo zaljubis se v neko predstavo osebe v tvoji glavi in ne v osebo) in potem, ko stvar ne tece kot v tvoji sanji si jako razocaran. in zaradi neujemanja realnosti in tvoje iluzije pride do problemov. in to je to. tvoja iluzija ti brani dejanskost sprejemati kot prihaja in jo ljubiti ravno zato, ker je zanimiva in nova. zato so ljudje nesrecni. ker preprosto ne znajo uzivati v trenutkih kot se pojavijo.

love, ursula

ursula eden od temeljev eksistencializma je trditev, da nic ni vnaprej doloceno ter da je clovek sam in njegovo zivljenje tocno tak, kot se/si sam naredi... ampak pustimo to

Aggressor je spet na dosti lepsi nacin izrazil vecino mojih misli, tako da kar se 1x beri njegov post

Jaz sem srecen, celo tako da sploh nevem ce bi lahko bil se bolj :)) No sure bi imel boljsi avto in hise na tropskih otokih, a zaenkrat nimam te potrebe Drugache pa imam vse kar zelim imeti! Life RULZ!!

Heads up, Flox!

Jani

ursula ok, misunderstanding

Ursula:

Če nekdo misli, da je nekaj dobro zate, pa to v resnici ni, mu to povej. Če bo nadaljeval, dejanje ne bo več dobrota. Gre namreč za sam princip dobrote, torej za prenos pozitivne energije.

Hotenje slabo? Hotenje je osnova spoznavnega in izkustvnega sistema, je osnova aktivnega človeka. Glede iluzij pa takole: človek se mora pač izuriti, da iluzijam ne podlega. To je sicer ena daleč najtežjih mentalnih nalog, pa vendar nujna.

Charlie - nehi zbijat po tipkovnici - in delaj tisto, kar delajo tvoji vzorniki uspešnosti in srečnosti!

Povedal vam bom lastno izkusnjo. Bil sem zelo nesrecen, vsak dan v depresiji. Sreca se mi je zdela trenutek dobre volje in nisem verjel v vecno sreco. Nekoc sem govoril s sestro ter jo uposteval, naj neham kaditi travo. Zacelo se mi je lepse zivljenje. Se vedno ni bilo tisto pravo. Spoprijateljil sem se s sosolcem, kateremu sem se lahko zaupal. Tudi on je bil (na zalost je se vedno) nesrecen, vendar meni je pokazal, kako lahko osrecujem samega sebe. Ugotovil sem, da me morijo kompleksi. Imel sem vecvrednostni kompleks, pa se nekaj stvari, ki so me mucile (vecvrednostni kompleks te muci, ceprav se tega ne zavedas). S casoma sem dojel, da se moram pogovoriti s prijatelji, ki mi to niso vec bili. Z njimi sem bil prijatelj, ker so nekaj storili zame in jaz za njih, ker smo skupaj hodili ven in se zabavali v soli. Dojel sem, da se moram z njimi iskreno pogovoriti. Poskusal sem jim razloziti, popolnoma iskreno, kaj mislim in kako razmisljam. Prijatelj me je samo poslusal.... Vsak dan sva se srecala in pocasi se je zacel se on odpirati. Kmalu mi je povedal stvari, ki mi jih ne bi prej nikoli. Pocutil sem se mnogo boljse. Govoril sem z mnogimi ljudmi. Bral sem neko knjigo (Gary Zukav, Domovanje duse, iz Oprah showa). Ugotovil sem, kako slab clovek sem. V knjigi sem prebral ogromno zanimiv stvari. Nehal sem opravljati druge, nehal sem se jeziti in celo s starsi se sedaj bolje razumem. Zavestno, a pocasi sem zacel zatirati strah. Ces cas sem ugotovil, da imam zelo malo znanja o soljudeh in sem zacel brati. Najbol vsec mi je bila indijska duhovna kultura. Malo sem jo prakticiral in sedaj se ze dovolj dolgo pocutim srecnega, da verjamem v vecno sreco. Sreco z nekaj padci, ampak tako, da jo lahko clovek neguje in ce le hoce, obdrzi. Zivljenje se mi je obrnilo na bolje in ceprav se bo mnogim morda zdelo bedno, preberite tisto knjigo.

Zelel bi, da me ne komentirate. Ce hocete, poskusite, kar sem vam povedal. Sedaj sem srecen clovek, prej pa nisem bil. Odgovoren sem za svet, v katerem zivim. Sam si ga ustvarjam. Srecno

moj ljubi aggressor.
zal te moram razocarati, nisem v sredo gledala filma zivljenje je lepo. kar sem ga gledala v kinu, je ze kako leto minilo... se mi zdi.
in vendar sem se vedno mnenja, da je zivljenje igra. da je vse iluzija. kako to mislim?
v osnovi je nic, vakuum. vse kar vidis je nekaksna fasada. stvar tvoje domisljije je kaksna je ta fasada. vse je v glavi. resnicnost, dejanskost. obstaja nek kompromis med nasimi resnicnostimi. in to je ta nas ti. realen svet. vendar je zelo majhen glede na svet oz. svetove, ki se skrivajo v nas. in ce to odkrijes. in to vidis. lahko si karkoli. ni omejitev. vse je v glavi. vendar mnogi ne morejo tega sprejeti, da si odvisen le od sebe. in , da je vse kar naredis tvoja krivda. ker lahko spreminjas vse. ker pravzaprav nic ni. in ta fasada je le plod tvoje domisljije.
tako jaz pac na vse gledam.
zivljenje je igra. to ti lahko razlozim takole. jaz sem si ustvarila zivljenje tako. da je pac igra. in tako si krajsam cas. sam si naredis zivljenje. moja izbira je pac taka. sam se odlocis kaj je vredno, kaj hoces.. in si.
free your mind.

love, ursula

moj dragi lui.
a ni fajn, da imamo ljudje drugacna mnenja. meni je to naravnost vsec. sicer bi moja "igra" postala malo dolgocasna.

love, ursula

No ja, glede te stvari sem na Luijevi strani. Le da bi jaz zadevo razložil malce drugače. Ne vem, ali je katero od stališč, ki jih imava, že tudi res potrjeno, tako da je tole bolj hipoteza:

Ni samo podzavest tista, ki filtrira vstopne signale, ampak tudi zavest. Pri podzavesti govorimo predvsem o egu, ki ga je dejansko najtežje dobiti pod kontrolo, in ki pošilja umu tisto, kar se njegovemu subjektivnemu mišljenju zdi pravilno. Medtem ko pa je zavest vezana predvsem na spominske centre in signale filtrira glede na ta dejavnik. Kar je teba storiti, je, da se najprej osvobodimo zavestnih predsodkov, nato pa poskušamo spremeniti še podzavest. Kar se slednjega tiče, je to že poseg na astralna področja, ampak vendarle: glavna sredstva za to so meditacija in pa doživljanje mejnih občutkov, ki podzavest "razorožijo". V zvezi s tem se postavlja tudi vprašanje, kje je sploh meja med zavestjo in podzavestjo, in, ali se da podzavest v resnici modificirati. Zraven seveda sodi še vprašanje duše, torej oblike zavesti v drugi dimenziji.

Bolj težko si predstavljam, da bi bil zunaj moje resničnosti vakuum, sem mnenja, da smo vsi vpeti v sistem, za katerega nam sploh ni dano, da bi ga lahko doumeli. Če ima kdo res voljo, naj prebere: Ludwig Wittgenstein: Logisch-philosophische Abhandlung (oz. Logično-filozofski traktat, če vam rata najti prevod). Ursula ga bo tako in tako imela naslednje leto pri Janiju Kovačiču...

jah tudi percepcije vsakodanjosti so popolnoma drugacne...

primer: v istem dnevu je eg.:
a) meni umrl dedek (upam da temu še dolgo ne bo tako) ter
b) tebi se rodil sin (ugibam )

Tebi bo dan lep, vse bo žvrgolelo, medtem ko bom jaz totalno potrt. Pa vseeno imava vsa ČUTILA ista