» »

Intervju: August de los Reyes

Slo-tech: Se lahko predstavite za naše bralce?
August: Moje ime je August de los Reyes in sem oblikovalec. Sem tudi profesor oblikovanja na Univerzi v Washingtonu. Delam v neodvisnem oblikovalskem studiu v Seattlu po imenu Artefact. Pridružil sem se jim pred dvema mesecema, pred tem pa sem sedem let in pol delal v Microsoftu.

Slo-tech: Med predavanjem ste omenili, da ste sodelovali pri oblikovanju Windows tipke?
August: O, Windows tipka? Obožujem te zgodbice! Torej, naj jih še enkrat ponovim. V obdobju, ko smo pripravljali Visto, sem bil član skupine za inovacije strojne opreme, ki se ukvarja z izdelavo strojne opreme, bolj kompatibilne z Windowsi. Moj šef je bil, oziroma je še vedno, industrijski oblikovalec in še zmeraj se spomni, kako je bilo, ko so prvič oblikovali Windows tipko. Mislil si je torej, naj za jo za Visto posodobimo, naj naredimo novo, saj je bilo hkrati uvedenih veliko novih kombinacij z Windows tipko. Rekel mi je: “Potrebovali bi te, da pripraviš specifikacijo za to tipko.” Odvrnil sem mu: “Ena tipka? Ni problema.” Mislil sem si, da mi bo vzelo tri, štiri dni. Na koncu pa smo za vse skupaj potrebovali šest mesecev.

Slo-Tech: Šest mesecev za eno tipko?
August: Ja, za specifikacijo ene tipke. Bom povedal zakaj. Microsoftu sem se pravzaprav pridružil, da bi razrešil take in podobne oblikovalske probleme. Vendar se takrat še nisem zavedal, da bomo zato, da napišemo to specifikacijo, morali upoštevati prav vse različne vrste tipkovnic in vse različne konfiguracije, pa tudi preučiti inženirske, varnostne in okoljske standarde praktično vsakega trga na svetu.

Slo-tech: Nam lahko poveste nekaj najbolj zanimivih primerov teh tipkovnic?
August: Med vsemi najbolj izstopa tale: očitno imajo v Nemčiji varnostni standard za količino svetlobe, ki se sme odbijati od tipkovnice v uporabnikove oči. Morali smo torej poiskati primerno površinsko obdelavo tipke, da odbita svetloba ne bi predstavljala nevarnosti. Izpolnjevanje tega standarda je namreč pogoj za prodajo tipkovnic v Evropski Uniji. No, mislim da je ta primer najbolj zanimiv. Bil sem malo presenečen, da tak standard sploh obstaja.

Slo-tech: Ste opravljali preizkuse na terenu? Kako pa ste se lotili oblikovanja tipke?
August: Delal sem z nekaterimi zunanjimi agencijami, s katerimi smo opravili veliko raziskav. Zopet, v ogromnem obsegu. Sam sem delal tako na raziskavah kot tudi na oblikovanju, v smislu opravljanja revizije vseh potencialnih vrst tipkovnic. Pogovarjali smo se z nekaterimi proizvajalci, pogovarjali smo se z ljudmi, da bi ugotovili, če sploh vedo, kakšen je namen Windows tipke in kako bi ga bolj poudarili…Temeljita in robustna preiskava torej. Moram tudi reči, da sem navdušen, ko vidim, da obstajajo spletne skupine navdušencev nad kombinacijami z Windows tipko. Še sam ne poznam vseh kombinacij, pa vendar vidim to kot nekakšen znak, da smo uspešno naredili neko majhno funkcijo, ki se je ljudje niti ne zavedajo, bolj pomembno.

Ne vem, če sem že omenil tole: Ko veliko potujem, veliko namreč potujem po svetu, včasih na meji kakšen uradnik na moji izkaznici prebere, da sem oblikovalec in me vpraša: “Kakšen oblikovalec pa pravzaprav ste?” Včasih pogledam na njegovo tipkovnico in če ima Windows tipko, pokažem nanjo in rečem: “Oblikoval sem to tipko.” Ponavadi se smejijo in me spustijo mimo, haha.



Slo-tech: Torej, od Windows tipke, ki je na nek način “old-school” vmesnik na dotik na tipkovnici, ste prej govorili tudi o NUI, naravnih uporabniških vmesnikih. Kako se vam zdi, da poteka ta prehod? Danes poznamo vmesnike na dotik, kot so iPad in nekateri telefoni, pa vse do Kinecta in podobnih projektov. Kako torej vidite ta prehod, prihodnost teh vhodnih naprav?
August: Rekel bi, da vsaj kar se mene tiče, tu ni nikakršnih večjih presenečenj. Na primer, ko smo delali za Surface, je naša raziskovalna ekipa preučevala izzive, s katerimi so se ljudje soočali, ko je v uporabo prvič prišla miška, ali pa, ko je v uporabo prvič prišel grafični uporabniški vmesnik. Vodja naše ekipe je bil pravzaprav eden izmed raziskovalcev, ko je bila miška prvič predstavljena dvajset, trideset let nazaj. Rekel je, da so današnji problemi popolnoma enaki, gre samo za drugo vrsto tehnologije. Vse to je podobno izzivom, kjer se ljudje takoj začnejo nagibati k temu, da bi naredili programsko opremo za star sistem, uporabili pa bi novo vhodno napravo. Tako je bilo tudi s prvimi GUI-ji, ki so bili pravzaprav vmesniki z ukazno vrstico, kjer si lahko z miško premikal samo kurzor. Lahko vidimo, da je tako tudi danes s tehnologijo na dotik; ljudje zgolj poskušajo ustvariti GUI-je in uporabiti prste kot nadomestek za miško. Rekel bi, da je ena velikih razlik med zgodnjimi osemdesetimi in današnjim časom le ta, da se lekcij naučimo veliko hitreje. Druga stvar, ki sem jo hotel izpostaviti, pa je, da ti novi načini vnosa in stvari, kot je naravni uporabniški vmesnik, niso mišljeni kot nadomestek za GUI, ampak le kot drugačen način interakcije med ljudmi in sistemi. Prav tako, kot je ukazna vrstica še danes živa in zdrava. Gre samo za to, da so nekateri načini vnosa najboljši za eno stvar in najslabši za nekaj drugega. Mislim, da šele začenjamo odkrivati najboljše načine uporabe sistema na dotik. Saj veš, ne bi šel ravno pisati romana z vmesnikom za kretnje. No, vsaj ne zdaj, ampak kdo ve, kaj nas čaka v prihodnosti.

Slo-tech: Kaj pa si mislite o projektu Natal, oziroma Kinectu, kot ga vidite sedaj?
August: Zelo sem navdušen. Sicer nisem imel nobene neposredne zveze s skupino Natal, s skupino Kinect, vem pa, da je Kinect pravkar prišel na tržišče v ZDA, ker sta moj Twitter in Facebook zid polna mojih prijateljev, ki čakajo na svojega. Res je razburljivo. Navdušenje je dobesedno, pa vendar bom sam navdušen še bolj, ko bomo to tehnologijo začeli uporabljati tudi na drugih področjih, ne samo v igrah.

Slo-tech: Bi lahko predvideli takšno prihodnost? Kako vidite prehod od igralnih vmesnikov, pri katerih lahko na primer uporabljam roko kot teniški lopar, proti uporabi v resnejše namene?
August: No, raje sem malo bolj zadržan, ko pride do uporabe tehnologije samo zato, da pač imamo neko novo tehnologijo. Veliko bolj bi bil navdušen nad tem, da bi razumeli, kakšna uporaba je najprimernejša za tako vrsto vnosa, pa naj gre za prenosni ali namizni računalnik ali pa za dnevno sobo. Sem povsem za, dokler je očitno, da ima stvar nek namen.

Slo-tech: Torej, dati razvijalcem orodja za uporabo te tehnologije in videti, kaj nastane iz tega?
August: No, pozabil sem omeniti eno izmed prednosti, ki jo ima Microsoft že od samega začetka. In sicer, da ustvarjamo… No, ne smem reči “ustvarjamo”, jaz ne delam več v Microsoftu. Poskušam se znebiti sedem let stare navade. Kakorkoli, rekel bi, da je ena izmed prednosti Microsofta njihovo sodelovanje z razvijalsko skupnostjo. To, da Microsoft izdeluje orodja, da izdeluje računalniško okolje in da na vse možne načine pomaga razvijalcem, da lahko ustvarjajo te nove izkušnje. Vznemirljivo obdobje torej.

Slo-tech: Ste videli še kakšno zanimivo vhodno napravo, kot na primer… V predavanju niste nikoli omenili glasovnega upravljanja. Smo se nehali pogovarjati z računalniki?
August: No, mislim, da je glasovna tehnologija ena izmed stvari, ki bo… Zdi se mi, da ljudje trenutno podcenjujejo glasovno tehnologijo, čeprav je v resnici kar močno področje. Mislim, da je le način vhodne naprave, ki še čaka na svojo ubijalsko aplikacijo. Če bi vedel, kakšna naj bi ta aplikacija bila, bi jo verjetno naredil sam. Vendar res nimam pojma, čeprav sem mnenja, da bo verjetno kombinacija več načinov vnosa, kjer bo glasovno upravljanje eden izmed elementov. No, mislim, da Kinect, popravi me, če se motim, ampak mislim, da Kinect uporablja tudi glasovno tehnologijo.

Slo-Tech: V bistvu je omejen jezik.
August: Ja, točno tako. Torej, na nek način le majhen korak k temu.

Slo-tech: Ko ravno govorimo o ubijalskih aplikacijah, katere so, sodeč po vaših izkušnjah s tehnologijami na dotik, tiste prave ubijalske aplikacije za dotik?
August: Ne bi vedel za točno določeno ubijalsko aplikacijo, resnično me je pa navdušil ubijalski značaj.  Kar se tiče tehnologije na dotik… To, da veliko ljudi, od katerih ne bi pričakoval interakcije z računalnikom, to počne z lahkoto. Še posebej majhni otroci in starejši ljudje. Za majhne otroke je nekako čarobno, ko se igrajo s Surfacom; ko se na primer igrajo z vodno aplikacijo, ali pa slikarsko aplikacijo in potem preverijo, če imajo mokre roke. In to je zanimivo. Kar pa se tiče starejših, bi primer lahko bil, ko me je mama prišla obiskat v Microsoft. Tam imam v svoji pisarni Surface, s katerim se je začela igrati sama od sebe, čeprav vem, da je moja mama ena izmed tistih v svoji generaciji, ki so popolnoma prestrašeni nad računalniško tehnologijo. Zanimivo se mi zdi to, da ne gre za nekakšno ubijalsko aplikacijo, ampak za ubijalski značaj, saj moja mama ni razmišljala o tehnoloških preprekah, ko se je začela igrati z njo. Zdela se ji je nekakšna neškodljiva aktivnost.

Slo-tech: V redu. Zdi se torej, da bo tehnologija na dotik ostala z nami. Ne izgleda, da grafične tablice predstavljajo prihodnost. No, veliko naših bralcev je tudi razvijalcev. Ko se pogovarjate z vašimi študenti, kaj jim priporočate? Obstaja nekakšna pot, po kateri jim priporočate, naj gredo?
August: Ne. Hočem reči, s tem nasvetom bom res sebičen in bom rekel, da je ena najboljših stvari, ki jih razvijalec lahko naredi, da že v zgodnji fazi začne sodelovati z oblikovanjem in uporabniškimi raziskavami. Take stvari sem videl tudi v tradicionalnih okoljih, kjer se ukvarjajo z razvojem izdelkov. Prej ko razvijalec in tester začneta delati z oblikovalcem in uporabniškim raziskovalcem, veliko bolj učinkovit je končni rezultat, kot pa če skupini začneta sodelovati kasneje v procesu.

Slo-tech: Torej, strokovnjak za uporabnost v vsaki skupini razvijalcev.
August: No, v bistvu sem rekel “uporabniški raziskovalec”, tako da…
Naj pojasnim. Mislim, da uporabniška raziskava ni samo “uporabnost”. Mislim, da je uporabnost le majhen del uporabniške raziskave. Po mojih izkušnjah z razvijanjem tehnologije za dotik, uporabniška raziskava pravzaprav prispeva veliko v zgodnji, raziskovalni fazi razvoja izdelka. Res je kar nekako tipično, da je uporabniška raziskava vključena v proces šele na koncu, ko je potrebno testirati uporabnost, vendar na tak način ne izkoristimo vseh prednosti, ki jih ponuja zveza med razvijalcem in uporabniškim raziskovalcem oziroma oblikovalcem.

Slo-tech: Katere so torej, po vaših besedah, vloge uporabniškega raziskovalca?
August: No, mislim je da uporabniška raziskava sestavljena iz treh kategorij. Prvo bi poimenoval “raziskovalna”, ker na tej točki še sami nismo prepričani, kakšen je oblikovalski oziroma razvojni problem. Tu torej pomagajo artikulirati specifični problem oziroma potrebo. Drugi bi rekel “generativna”, v smislu, da nam uporabniški raziskovalci pomagajo generirati nekatere izmed funkcij ali interakcij izdelka. En primer iz Surfaca je tale: Uporabnikom smo dostikrat pokazali dva zaslona, oziroma natisnjena posnetka, ki sta izgledala kot naši zasloni z mize. Uporabniški raziskovalec jim je rekel: “Če je to ‘prej’ in to ‘potem’, kaj bi naredili z roko, da bi ‘prej’ spremenili v ‘potem’?” in na tak način generiral take vrste intuicij, ki bi jih uporabniki imeli. Pri vsem tem pa je bilo super, da smo oblikovalci in razvijalci vsi opazovali te raziskave. Tretji vidik uporabniških raziskav pa je vrednost oziroma uporabnost. Mislim, da so to torej ti trije vidiki uporabniških raziskav.

Slo-tech: Po tem, ko ste delali s težkimi problemi, ste se vrnili k podiplomskem študiju. Kaj si torej mislite o izobraževanju dandanes? Je dovolj dobro? Kakšni so izzivi izobraževanja glede na hitro spreminjajoče se tehnologije in nove pristope?
August: No, še posebej, kar se tiče izobraževanja v dizajnu, se mi zdi, da bi morali oblikovalci biti dosti bolj sposobni z vidika tehnološkega razvoja. S tem ne pravim, da bi oblikovalci morali posnemati razvijalce, ampak da bi na nek način razumeli razvoj, kodo in programiranje, kolikor ja pač primerno za oblikovalce. To ne pomeni kopirati vsega, kar dela razvijalec. Prav tako bi morali tudi tehnologi iz tradicionalnih inženirskih okolij osvojiti neko stopnjo oblikovne pismenosti. Mislim, da se - vsaj po mojih izkušnjah oziroma mojem dojemanju ameriškega izobraževanja - specializiramo veliko prehitro. In takrat ko se, se skorajda izoliramo od ostalih strok. To vidim celo pri izobraževanju v dizajnu, še posebej na primeru oblikovalcev izdelkov, kateri so grafični oblikovalci proti interakcijskim oblikovalcem. Verjamem, da obstaja samo “oblikovanje” in da so načela univerzalna, ostale posebnosti pa so le različne tehnike. In vedno bolj odkrivam, da tehnike niso edinstvene samo za eno področje oblikovanja. Meje postajajo vedno bolj zabrisane.

Slo-tech: Torej, nekdo, ki želi zasnovati izjemne izdelke in ravno končuje srednjo šolo ali fakulteto in komaj čaka… Saj veste, mladi dostikrat ne vedo, kaj bi radi počeli, vendar znajo malo programirati, znajo malo oblikovati… Kaj bi jim priporočali? Kako naj si strukturirajo izobraževanje, da lahko potem, ko v nekaj letih končajo, dejansko ustvarjajo velike stvari?
August: Ne mislim, da gre toliko za strukturiranje izobrazbe, kakor za to, koliko moči ima sam izobraževalni sistem. Tudi mladi nas učijo, kako izpeljati svoje ideje. Kar je tako razburljivo pri oblikovanju in razvoju danes, je prepreka za dejansko uvedbo izdelka, ki je manjša kot kdajkoli prej v zgodovini. Vidimo sodobni fenomen “poskusi sam”, vidimo razvoj, ki ga poganja skupnost, vidimo deljeno proizvodnjo… Rekel bi, da so to le majhni koraki do širše prihodnosti. Torej, če povzamemo, gre le za to, da mladi šele ugotavljajo…no, ne samo mladi, vsak lahko v bistvu razvije izdelek, ne da bi za to potreboval milijone in milijone dolarjev.

August: Torej, kar se tiče interaktivnih stvari… Mislim, da je en izmed črnih scenarijev ta, da bi bile vse stvari interaktivne. To je dober primer, kaj se zgodi, če imamo tehnologijo samo zato, da jo pač imamo. Ena najbolj dragocenih stvari, nastalih s sodelovanjem med oblikovanjem in razvojem, se mi zdi uporaba tehnologije na primeren način. Vseeno ostajam optimist, v smislu, da tudi če bodo vse stvari začele postajati interaktivne na primerne načine, bodo zaradi tega predmeti, ki niso interaktivni, le postali bolj cenjeni in dragoceni.

Slo-tech: Si lahko predstavljate, kako bi izgledala interakcija s hišnimi pripomočki preko Twitterja, Facebooka… Da bi imeli svoj IP naslov in počeli razne stvari?
August: Mislim, da je to možno, ampak samo zato, ker nekdo lahko stori nekaj, še ne pomeni, da bi to zares moral storiti.

Slo-tech: Torej se bolj nagibate k temu, da se ne bi smelo…
August: Ne, ne govorim o tem, kaj se sme in ne sme, ampak kaj je primerno. Verjamem, da je najboljša tehnologija tista, ki je primerna za človeška doživetja in ne obratno.

Slo-tech: Bi radi še kaj dodali? Nekakšno sporočilo trenutni skupnosti ljudi, ki živijo za IT, z vašega stališča do tehnologije v današnjem svetu?
August: Ja, seveda. Mislim, da je prav zdaj najbolj razburljivo ukvarjati se s tehnologijo, iz več razlogov, še posebej teh, o katerih sem govoril prej. Dostopnost tehnologije, razne skupnosti, resnične ali virtualne, količina znanja, ki si ga delimo in učenje…Vse to je veliko večje kot na kateri koli drugi točki v človeški zgodovini. Mislim, da smo v razburljivem času in navdušen sem za prihodnost.

Slo-tech: Zahvaljujemo se August de los Reyesu za intervju.
Intervju z Bradom Spenglerjem (PaX Team/grsecurity)

Intervju z Bradom Spenglerjem (PaX Team/grsecurity)

  • ::

English version Brad "Spender" je nedvomno vrhunski varnostni raziskovalec na področju Linux jedra. Nenazadnje stoji tudi za razvpitimi "NULL pointer dereference" ranljivostmi, ki so pretresale Linux skupnost. Kot temeljni člen PaX/grsecurity projekta je za varnost Linux sistema naredil več, kot bi ...

Preberi cel članek »

Intervju: Peter Van Eeckhoutte

Intervju: Peter Van Eeckhoutte

  • ::

(english version) Uvod: Serijo pogovorov nadaljujemo z nekoliko nenavadnim intervjujem - Peter Van Eeckhoutte je večini bralcev, ki ne sledijo svetovni InfoSec sceni verjetno popolnoma neznano ime. Po mnenju poznavalcev pa se njegov renome na lestvici vrhunskih varnostnih raziskovalcev strmo vzpenja. ...

Preberi cel članek »

Interview: August de los Reyes

Interview: August de los Reyes

Slo-tech: Can you introduce yourself for our readers? August: My name is August de los Reyes and I'm a designer. I'm also a professor of design at the University of Washington. I work for an independent design studio in Seattle called Artefact-I just joined them two months ago-and before that I worked ...

Preberi cel članek »

Intervju: Seth Bindernagel

Intervju: Seth Bindernagel

Slo-Tech: Se lahko za začetek predstavite?

 Seth: Ime mi je Seth Bindernagel in sem direktor lokalizacije Mozille Firefoxa.

 Slo-Tech: Naša skupnost redno spremlja razvijalske izdaje v Operi, Firefoxu, Google Chromu… Skratka, zelo tekmovalno področje. Kako ga vidite s ...

Preberi cel članek »

Intervju: Gary Kovacs

Intervju: Gary Kovacs

(english version) Slo-tech: Se lahko prosim predstavite? Gary Kovacs: Ja. Sem Gary Kovacs, izvršni direktor Mozille. [st.slika 48180] Slo-tech: Kako se počutite po teh dveh mesecih kot izvršni direktor? Gary Kovacs: Pravzaprav sem direktor tri tedne in pol in počutim se odlično. Tako je, kot sem si predstavljal, ...

Preberi cel članek »