» »

Intervju: Gary Kovacs

(english version)

Slo-tech: Se lahko prosim predstavite?

Gary Kovacs: Ja. Sem Gary Kovacs, izvršni direktor Mozille.

Gary Kovacs

Gary Kovacs

Slo-tech: Kako se počutite po teh dveh mesecih kot izvršni direktor?

Gary Kovacs: Pravzaprav sem direktor tri tedne in pol in počutim se odlično. Tako je, kot sem si predstavljal, da bo: zagnana skupina zelo pametnih in predanih prostovoljcev po svetu, ki prispevajo k skupnosti, je omogočila, da je projekt to, kar je danes. Počutim se ponižno, obenem pa sem zelo navdušen, da sem del tega.

Slo-tech: Lahko preideva k bistvu? Kaj mislite, kateri so vaši dolgoročni cilji sedaj, če so na začetku bili pretresti trg, razbiti monopol in tako dalje? Zdaj imate na nekaterih trgih več kot polovico tržnega deleža in precej velik delež povsod drugje. Kakšen je torej vaš cilj zdaj?

Gary Kovacs: Odvijata se dve bistveni spremembi, ki pa ne bosta drastično spremenili našega početja, ampak ga bosta postopoma razvili. Ti dve spremembi sta za nas kot družbo po svetu, da: prvič, uporabljamo internet za drugačne stvari kot pred petimi leti, in drugič, to počnemo na različnih mestih. Internet je prešel iz osebnega računalnika na veliko drugih naprav v našem življenju in tudi pri Mozilli moramo iti skupaj z njim. To pomeni, da Firefox, skupaj z vsem uspehom, ki ga je doživel kot brskalnik na PC-jih, prenesemo na nove računalniške in internetne naprave, pa naj gre za grafične tablice, mobilne naprave ali pa ostale stvari, ki bodo prihajale na trg v roku naslednjih treh do petih let – in na to se moramo pripraviti. Prav tako pa se spreminja uporaba interneta. Včasih smo večinoma iskali informacije, zdaj pa se povezujemo s prijatelji in skupnostmi, delimo si družabne izkušnje in poganjamo aplikacije. Z našim poslanstvom spodbujati odprt in inovativen splet nas čaka še veliko dela, saj internet na področjih, s katerimi se ukvarjamo, raste. Takšne stvari so na primer zasebnost, identiteta, omogočanje aplikacijam, da so odprte za izbiro in da jih ne pokrivata le eno ali dve podjetji; da lahko resnični napredek na internetu prenesemo na te aplikacije. To sta dve smernici za naše cilje. V naslednjem letu oziroma dveh letih bi se radi premaknili v ta področja tako premišljeno, kot smo to naredili, ko smo se začeli ukvarjati z brskalnikom pred veliko leti.

Slo-tech: Kaj je vaš kratkoročni načrt na tem področju? Kaj sledi?

Gary Kovacs: Brez dvoma je najpomembnejše, da Firefox 4 izide z vsem uspehom, za katerega vemo, da ga bo imel. Še naprej mora izpolnjevati obljubo, ki jo ljudje od Mozille pričakujejo. Mora se hitro nalagati, mora biti zelo sposoben, mora omogočati vse dodatke in vse druge stvari, ki jih ljudje pričakujejo. Mora biti v vseh svetovnih jezikih, v katerih je bil do sedaj. To je torej naš kratkoročni načrt in najpomembnejša stvar v prvi četrtini leta 2011.

Slo-tech: Kaj mislite, da se bo zgodilo z brskalniki? Bo meja med brskalnikom in ostalimi stvarmi v operacijskih sistemih izginila ali počasi zbledela? Se vam zdi mogoče preživeti zgolj z brskalnikom, ki temelji na nekem operacijskem sistemu?

Gary Kovacs: To je dobro vprašanje in na to se moramo še posebej osredotočiti. Vloga brskalnika bo še naprej ostala ista. Ljudje bodo še veliko let dostopali do interneta preko brskalnika, zato moramo s tem nadaljevati. Vloga brskalnika pa se bo spremenila, tako kot se moramo spremeniti tudi mi. Meja med brskalnikom in spletno aplikacijo ali pa med brskalnikom in socialno aplikacijo se torej res spreminja. Videli boste, da se bo spremenila tudi Mozilla in naš brskalnik se bo začel razvijati. V bistvu mislim, da se premikamo proti vlogi, kjer je splet osrednja platforma. Ne glede na to, ali dostopamo do spleta preko brskalnika, aplikacije ali na kakšen drug način in ne glede na to, če to naredimo na namiznem računalniku, na mobilni ali na kateri drugi napravi – vse to je splet in splet se definira kot naše poslanstvo in kot platforma. Z naše strani boste torej začenjali videti novosti v vseh stvareh, ki so potrebne za to, da ta platforma postane del naših življenj.

Slo-tech: Omenili ste mobilne in vgradne platforme ter platforme na dotik. Kako blizu ste prodoru na ta trg? Trenutno ta trg obvladuje predvsem WebKit.

Gary Kovacs: Prišli smo precej daleč. Kmalu bomo dostavili odličen produkt; danes je izšla beta verzija za Android. Dostavljen bo približno takrat, če ne celo točno takrat, kot bo Firefox prišel na namizne računalnike in mobilne platforme. Zgleda dobro, ampak to je le začetek.

Tristan Nitot: V bistvu boste videli, da Firefox 4 na mobilnih telefonih uporablja isti pogon kot Firefox 4 na namiznih računalnikih. Ko gre za razvojno usmerjene funkcije, kot je podpora za HTML5, CSS3 in podobno, je pravzaprav zelo zmogljiv pogon. Imamo krasno mobilno platformo za odprt splet, ki jo lahko nosimo na dlani. V primerjavi z drugimi mobilnimi brskalniki, ki so zelo omejeni, Firefox zmore toliko, kot brskalnik na računalniku. Je zelo inovativen, vrhunski v HTML5, CSS3 in stvareh, kot so video, canvas, 3D... WebGL že imamo. Poznate WebGL? Poganjamo ga na mobilnih telefonih: je strojno pospešen 3D na mobilnih telefonih, ki temelji na spletni tehnologiji. Povsem noro.

Slo-tech: Mislite torej, da HTML5 skupaj z novim canvasom, videom in podobnim, predstavlja prihodnost?

Tristan Nitot: Vsekakor. Splet kot platforma se znatno izboljšuje s HTML5, z vsemi API-ji in CSS3. Res se začenja izboljševati in te stvari bodo prisotne tudi v Firefoxu 4 na mobilnih telefonih.

Gary Kovacs: Mislim, da je Tristan izpostavil nekaj res dobrih točk. Obstaja cel niz tehnoloških kot tudi osebnih razlogov razlogov, za katere verjamemo, da so boljši. Kakorkoli, verjamemo, da bo internet prisoten na veliko točkah v naših življenjih. Verjamemo tudi, da bi se kot rezultat tega enako morali obnašati tudi brskalniki. Naši zaznamki, nastavitve in identiteta bi morali biti sinhronizirani. Vsega tega ne bomo dobili že v prvi fazi, a ko razvijemo brskalnik na mobilnih telefonih in brskalnik na računalnikih, bo razvoj usklajen. Če narediš nekaj na namiznem računalniku, se bo to preneslo na mobilni telefon ali pa obratno, namesto da bi isto akcijo delal dvakrat; odvisno od tega, na kakšen način dostopaš do interneta. Rad bi tudi malo ponovil, kar je prej povedal Tristan o HTML5 in odprtosti ter priložnosti, ki jo predstavlja ljudem, da ustvarjajo z odprtimi orodji in formati. To je prihodnost, v katero trdno verjamemo in to je prodor, ki ga delamo. Nekaj teh orodij in formatov boste videli v prvi verziji, ki izide v prvi četrtini leta 2011, vendar se bomo trudili za še večji prodor.

Slo-tech: Ko boste s tem končali, kaj bo preprečilo Flashu in Silverlightu, da ne izgineta? Zakaj ne vgradite vseh teh funkcij v brskalnik?

Gary Kovacs: Splet se razvija in za razvoj so v različnih časovnih točkah potrebne nekatere tehnologije. Pred tremi leti ni obstajala nobena res zmogljiva oznaka za video; pravzaprav sploh ni obstajala nobena video oznaka, tako da je bilo težko predvajati video. Danes poznamo odprte alternative videu, ki se bodo razvijale še naprej. V naslednjih treh do petih letih se bodo pojavile še druge. Mislim, da obstaja veliko odličnih tehnologij, ki so nam pomagale priti do točke, na kateri smo z internetom danes. Ko bodo postale standardi, jih bomo morali privzeti in si prizadevati za inovacije na ostalih področjih. Ne vem torej, če bosta nek določen format ali tehnologija izginila ali ne. A če obstajajo odprte alternative, se mi zdi zelo pomembno, da jih spodbujamo.

Slo-tech: Še zmeraj niste sprejeli H.264 video kodeka – celo sedaj, ko ga nosilci patentov začasno ponujajo zastonj.

Gary Kovacs: Mislim, da ste omenili nekaj zelo pomembnega. Moramo biti izjemno previdni. Internet je v preteklosti temeljil na tekstovnih podatkih in zelo hitro prešel v multimedijske izkušnje. Za temi izkušnjami se ne sme skrivati cela vrsta stroškov, saj to preprečuje kreativnost, ki naj bi jo internet predstavljal. V osnovi torej opazujemo, če za H.264 ali kakšnim drugim formatom stoji konzorcij. Če le-ta sam obvladuje celotno področje, bo to vključevalo tarife in preprečevanje inovacij, česar ne smemo dopustiti, zato moramo biti zelo pazljivi. Obstaja pa tudi pragmatična stran, in sicer, da bodo prisotne tudi take tehnologije, ki ne bodo imele potrebnih alternativ. Kot skupnost moramo biti pozorni in premišljeni. Nekatere takšne tehnologije bomo morali sprejeti, kljub temu pa si moramo prizadevati za odprte alternative. Mislim, da se v primeru, ki ste ga omenili prej, z video oznakami in podobnim, pojavljajo odprte alternative. Bitka ni končana, vendar smo brez dvoma zavzeli svoje stališče – to smo tudi morali storiti, zaradi razlogov, ki sem jih omenil prej.

Tristan Nitot: Rad bi povedal dve stvari, samo da poudarim to, kar ste prej povedali. Prvič, naj se spomnimo, da je bil internet uspešen zato, ker je temeljil na odprtih standardih. Nihče ga ni mogel kontrolirati. Če si se lahko učil s tem, da si pogledal izvorno kodo in to znanje prenesel v besedilni urejevalnik, si bil sposoben zgraditi spletno stran. In to je čudovito orodje, ki daje ljudem po svetu možnost imeti moč v svojih rokah. Lahko si bil skrit nekje v Ljubljani; ni ti bilo treba iti na MIT, če si hotel narediti spletno stran. Le pogledal si izvorno kodo, naredil stran in nihče ni za to, da si jo postavil, zahteval denarja. To je lepota spleta, ki so jo omogočili odprti standardi. To želimo nadaljevati z videom, saj je video neke vrste nov mejnik za splet. Druga stvar, ki sem jo hotel povedati, pa je tale: v preteklosti smo imeli težave, podobne tem z video kodeki, in sicer z GIF formatom. Ljudje so ga začeli uporabljati, ker se jim je zdelo, da je brezplačen, v resnici pa je bil zaščiten s patentom. Tako smo zašli v težave: nekateri ljudje so bili toženi, drugi so morali umakniti svoje slike iz spletnih strani in tako naprej. Ne želimo ponoviti iste napake, kajne? Mislim, da bi morala biti nočna mora z GIF formatom dober opomin, da ne ponovimo iste neumne napake z videom.

Slo-tech: Čeprav je potrebno definirati še veliko malenkosti, je HTML5 že skoraj dokončan. Kaj je naslednja stvar, ki se bo zgodila s spletom? Kakšen je vizionarski pogled?

Gary Kovacs: Splet je postal multimedijski in zelo socialen. Menim, da ljudje še ne razumemo, kako bi morala biti naša zasebnost upravljana in kje naj bi se izpostavljali. Mislim, da obstaja precej podjetij in gibanj, ki uporabljajo splet z namenom zbiranja veliko podatkov o ljudeh in mi nimamo nadzora nad tem, kaj počnejo s temi podatki. Vendar gre za naša življenja - gre za moje življenje - zato hočem imeti nadzor nad tem. Mislim, da bomo še naprej videvali veliko socialnih interakcij, pa naj gre za “crowdsourcing”, “friendsourcing” ali pa uporabljanje spleta za zbliževanje ljudi zaradi različnih stvari, vendar se bo drastično spremenil način uporabe spleta na podlagi potreb po socialni interakciji in socialnem kontekstu v mnogih aplikacijah. To vidimo kot veliko področje razvoja za internet, v katerem moramo igrati neko vlogo, čeprav še ne vemo, kakšna naj bi ta vloga bila; eksperimentiramo z veliko stvarmi, nekaj jih preizkušamo v naših laboratorijih in vse to si lahko javnost ogleda. Toliko o zasebnosti. Naj omenim še identiteto. Dejstvo, da obiščem 10 ali 50 različnih strani, v vsako izmed katerih moram vnesti določene osebne podatke – mislimo, da to ni zadostno in da vključuje ista tveganja, o katerih sem pravkar govoril v zvezi z zasebnostjo. Kakšen je torej splošen nivo identitete, kako lahko upravljam takšno identiteto, kako naj bo ta nivo uporabljen za interakcijo s katerokoli spletno stranjo? Menim, da se ta dva primera nanašata tudi na področje izražanja. Govorili smo o videu, o slikah... Vse to mora biti omogočeno preko interneta na odprte načine, nad katerimi imam nadzor in nisem podvržen nobeni stranki, kateri bi moral plačati tarifo. Vse to se mora zgoditi s tem, ko se internet razvija. Prav tako se je zabrisala tudi ločnica med brskalniki in spletnimi aplikacijami. Spletne aplikacije, naj gre za dodatke ali pa za aplikacije v prihodnosti, se bodo predvajale znotraj brskalnika, predvajale se bodo na mobilnih napravah in zgoditi se mora še veliko inovacije okoli tega, kako bomo razvili in uporabili aplikacije na načine, ki temeljijo na standardih. Aplikacije, ki so zaklenjene v lastniški sklad enega prodajalca, ne omogočajo inovacije, o kateri smo govorili prej. Kakšen je običajen način, da to naredimo na osnovi nekaterih standardov v HTML5, ki nam danes omogočajo razviti spletno aplikacijo in jo uporabiti v kateremkoli brskalniku, ki je skladen s HTML5? Veliko tega se mora še zgoditi in to vidimo kot prihodnost interneta, zagotovo pa tudi kot prihodnost tega, kar delamo v Mozilli.

Slo-tech: Počasi se premikate tudi v poslovanje s spletnimi aplikacijami. Kakšen je vaš trenuten pogled na to in kako se vidite v takem poslovanju z odprto platformo?

Gary Kovacs: Poslovanje s spletnimi aplikacijami je zgolj raziskovalnega namena. Ne zdi se mi, da bo Mozilla postala trgovina z aplikacijami, tako kot bi to pričakovali od nekaterih drugih ljudi. Sodeč po tem, kar nam govorijo naši uporabniki in naša skupnost, morajo odprte spletne aplikacije gotovo imeti nekatere lastnosti. Mora se jih dati najti, mora obstajati neko spletno mesto, kjer vem da bom lahko našel tisto aplikacijo, ki me zanima. Ne smejo kar ležati naokoli. Resno razmišljamo, kakšna naj bo naša vloga pri tem, saj ne želimo začeti posla, v katerem bi zgradili trgovino z aplikacijami, ki bi jih prodajali in potem pobrali del dobička. Želimo pa pomagati skupnosti z dostavljanjem aplikacij uporabnikom. Kakšna naj bo torej naša vloga pri tem? To so stvari, s katerimi eksperimentiramo. Gre se tudi za orodja; kakšen naj bo način našega spletnega ustvarjanja, ki se sklada s standardi. Mislim, da boste videli, kako se premikamo na ta področja, vendar ne s ciljem, da bi tekmovali na primer z Applovim App Store-om, ampak da omogočimo rast aplikacijam, ki temeljijo na standardih za celoten splet.

Slo-tech: Kako trenutno vidite vašo konkurenco na področju brskalnikov, kot so Chrome, Opera in drugi, ki temeljijo na WebKitu ali pa na primer Internet Explorer 9?

Gary Kovacs: Po eni strani smo zelo veseli, da vsi ti brskalniki začenjajo uporabljati HTML5 in odprte standarde. To je velika razlika v primerjavi s tem, kar je bilo pred tremi leti, kar pomeni uspeh.

Po drugi strani pa ugotavljamo, da se je boj za prevlado med brskalniki spet razvnel, čeprav mislim, da mu pred tremi leti ljudje niso rekli tako. Danes brskalnik pomeni boj in mi se zavedamo, da naše poslanstvo ni lastiti si celoten brskalniški trg, ampak zagotoviti, da se internet razvija na odprt način. En del tega tekmovanja je dober, drug del pa sili, da se pri Mozilli premikamo hitreje, da smo bolj inovativni in da si bolj prizadevamo za odprte standarde na več mestih na internetu. Mislim torej, da je dobro imeti konkurenco. Ko bo izšel Firefox 4, boste videli, da se uspeh, ki ga je omogočila skupnost, še naprej povečuje. Brskalnik bo hiter in odprt; mislim, da bo imel nekaj res novih in inovativnih funkcij in videli boste, kako Firefox raste kot včasih. Od tam pa bomo nadaljevali z vpeljevanjem novosti.

Slo-tech: Kaj se dogaja z vašo – na grši način povedano – odvisnostjo od Googla v tem trenutku?

Gary Kovacs: Danes je zelo pogosto imeti partnerja, s katerim tesno sodeluješ in v veliko stvareh soglašaš, hkrati pa z njim tudi tekmuješ. Takšne so današnje norme povsod po internetu. Sami smo zelo zadovoljni z našim sodelovanjem z Googlom, ki je še naprej uspešno in ne zdi se nam, da se bo to kakorkoli spremenilo v prihodnosti, ki jo je mogoče predvideti. Dejstvo, da izdajamo nov brskalnik, je torej razumljivo. Mislim, da so naredili nekaj resnično dobrih stvari, tudi mi bomo še naprej delali dobre stvari, obenem pa bomo z Googlom še naprej imeli resnično prijateljski in uspešen odnos.

Slo-tech: Sem ste prišli zaradi srečanja balkanske skupnosti. Kakšni so vaši vtisi?

Gary Kovacs: Bilo je čudovito. Moč, ki jo ima Mozilla (s tem se dotaknemo tudi vašega vprašanja o konkurenci), se ne nahaja v Mozilli kot podjetju, ampak v Mozilli kot skupnosti. Zagnanost, navdušenje in strast, ki jih skupnost vlaga v naše poslanstvo, v dejanski projekt in izdelke, je tisto, kar nas dela odlične. Vse to sem videl v zadnjem dnevu in pol in vem, da skupnost dela na nekaterih ciljih in vajah iz prioritet in to nazorno prikazuje njihovo zagretost. V veliko pomoč so nam s tehnološkega vidika – lokalizacija, testiranje, beleženje programskih napak – kar je čudovito – zdaj pa nam začenjajo pomagati z nasveti, kje naj se razvijemo, kako naj razvijemo dodatke, kako naj gledamo na mobilne telefone in kaj naj naredimo z nekaterimi novimi izdelki – to me navdušuje in opogumlja. Navdušen sem, da sem prišel na Balkan in videl vse to. Gre za mlajšo skupnost, ki je novejša od nekaterih drugih, vendar so prav tako vneti in želijo rasti in delati spremembe. Upam, da bodo Mozillo še naprej videli kot priložnost za to.

Slo-tech: Že veste, zakaj imate tukaj tolikšen tržni delež? Ste v preteklih nekaj letih že ugotovili, kaj je razlog za to?

Tristan Nitot: Nimam dokončnega odgovora na to vprašanje. Nekako sem prepričan, da so gospodarske družbe zanimali veliki trgi in zaradi tega so se osredotočili na Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo... Pri Mozilli pa imamo popolnoma drugačen pristop: pooblaščamo ljudi. Če prihajaš iz Slovenije in bi rad imel brskalnik v maternem jeziku, bo gospodarska družba rekla: “Ja, dva milijona ljudi, koga briga.”

Slo-tech: Saj so naredili lokalizirano verzijo.

Tristan Nitot: Ja, ampak kdaj?

Slo-tech: Imamo jo, skoraj od vedno.

Tristan Nitot: Ja, ampak je bila narejena nekoliko pozno, v primerjavi z –

Slo-tech: Ja, tri ali štiri mesece. Windows je bil preveden v slovenski jezik, še preden je Mozilla sploh obstajala.

Tristan Nitot: Ne, ne govorim prav posebej o Sloveniji, ampak o ostalih državah na Balkanu in nasplošno o vzhodni Evropi, kjer ni bilo nobenih večjih trgov. Mislim, da ima Slovenija poseben status v primerjavi z njimi. Da ne bomo govorili o Balkanu, vzemimo raje primer baskovskega jezika. Verjetno nikoli ne bo obstajala baskovska verzija Internet Explorerja, ker jim je vseeno za njih. Če pa Baskom ni vseeno, imajo možnost vzeti usodo v svoje roke in sami narediti lokalizacijo – in to so pravzaprav naredili. Četudi se to ne zdi preveč smiselno s finančnega stališča – Microsoft ne bi dal veliko denarja, da bi zagotovil baskovsko verzijo – je pomembno za ljudi, ki tam živijo; pomembno je za njihovo kulturo in jezik, zato to tudi naredijo.

Gary Kovacs: Prejšnji večer sem postavil vprašanje – dobro vprašanje, pravzaprav še sam ne vem odgovora. Vprašal sem nekaj ljudi in dobil veliko različnih odgovorov, vendar je bil eden izmed najpogostejših ta, da verjamejo v poslanstvo, v odprt internet, ki ne prinaša dobička, da hočejo prispevati itd. Naj vaju vprašam: Se vama to zdi smiselno?

Slo-tech: Vendar vaš tržni delež znaša nekje med 50 in 60% in nemogoče je imeti toliko ljudi, ki jih skrbi za Mozillo.

Gary Kovacs: Seveda. Ampak, saj veste, ne moremo pozabiti dejstva, da je izdelek pač dober (smeh). Izdelek je odličen in deluje. Ljudem je predstavil alternativo, ko so jo potrebovali. Mislim, da je sporočilo, ki sem ga prejel prejšnji večer, takšno: Skupnost se počuti, da je prispevala k temu projektu in četudi ta skupnost ne obsega 50 ali 60% od dveh milijonov ljudi, pa lahko delajo velike spremembe. Delajo skupaj s prijatelji, ki delajo s svojimi prijatelji in tako se delo širi. Takšno širjenje in dejstvo, da imamo dober produkt, ki daje pravo osnovo našemu poslanstvu, sta verjetno zaslužna za uspeh. Vendar je težko reči.

Slo-tech: Bi moral vprašati še kaj, pa sem pozabil?

Gary Kovacs: Ne, mislim, da ste bili zelo izčrpni in ste pokrili vse. Rad bi se zahvalil vsem, ki so nas gostili zadnjih nekaj dni. Res je bilo nekaj posebnega in veselim se ponovnega obiska.

 
Napredno googlanje

Napredno googlanje

Osnove Googla ste spoznali v prejšnjem članku. Tukaj bi se poglobili v drobovje. Za ogrevanje ponovimo staro snov: učinkovito iskanje se porodi, ko upoštevamo naslednja pravila: najprej izberemo najbolj očitno (če iščemo RADEON kartico, ne bomo vpisali grafična ...

Preberi cel članek »

Intervju: Chris Bryant

Intervju: Chris Bryant

Slo-Tech: Se lahko najprej predstavite? Kdo ste, kje delate in na kakšnem položaju? Chris Bryant: Ime mi je Chris Bryant in sem direktor produktnega vodenja za pisarniški paket Microsoft Office. Jaz in moja ekipa smo tisti del podjetja, ki najbolj tesno sodeluje z ekipo programerjev, ki delajo na posameznih ...

Preberi cel članek »

Intervju: August de los Reyes

Intervju: August de los Reyes

Slo-tech: Se lahko predstavite za naše bralce? August: Moje ime je August de los Reyes in sem oblikovalec. Sem tudi profesor oblikovanja na Univerzi v Washingtonu. Delam v neodvisnem oblikovalskem studiu v Seattlu po imenu Artefact. Pridružil sem se jim pred dvema mesecema, pred tem pa sem sedem let ...

Preberi cel članek »

Intervju: Seth Bindernagel

Intervju: Seth Bindernagel

Slo-Tech: Se lahko za začetek predstavite?

 Seth: Ime mi je Seth Bindernagel in sem direktor lokalizacije Mozille Firefoxa.

 Slo-Tech: Naša skupnost redno spremlja razvijalske izdaje v Operi, Firefoxu, Google Chromu… Skratka, zelo tekmovalno področje. Kako ga vidite s ...

Preberi cel članek »

Interview: Gary Kovacs

Interview: Gary Kovacs

Slo-tech: Can you please introduce yourself? Gary Kovacs: Yes. I’m Gary Kovacs, CEO of Mozilla. [st.slika 48180] Slo-tech: How do you feel after these two months of being CEO of Mozilla? Gary Kovacs: It’s actually been three and a half weeks and I feel great. It is as I expected it ...

Preberi cel članek »